"Na današnjem zelo konstruktivnem srečanju mi je predsednik vlade Netanjahu potrdil, da Izrael sprejema premostitveni predlog," je novinarjem v Tel Avivu povedal Blinken in poudaril, da mora, "če mu je resnično mar za palestinsko ljudstvo", predlog zdaj sprejeti še Hamas.

"Najhitrejši, najboljši in najučinkovitejši način za lajšanje strašnega trpljenja Palestincev, ki ga je sprožil Hamasov napad 7. oktobra in vojna, ki je sledila, je dokončanje tega sporazuma," je ocenil Blinken.

Premostitveni predlog so posredniki v pogajanjih - ZDA, Egipt in Katar - Izraelu in Hamasu posredovali v petek, ko so pogovori brez udeležbe predstavnikov Hamasa potekali v katarski Dohi. Kot so takrat sporočili predstavniki Hamasa, sami ostajajo zavezani trifaznemu načrtu, ki ga je konec maja predstavil ameriški predsednik Joe Biden.

Netanjahu je danes Blinknu obljubil, da se bo izraelska delegacija udeležila novega kroga pogajanj, ki naj bi bil na sporedu še ta teden. Netanjahu se je strinjal tudi z načrtom cepljenja otrok v Gazi proti otroški paralizi, ki se je po 10 mesecih izraelskih napadih na to območje tam spet pojavila po 25 letih. Združeni narodi so namreč minuli teden pozvali k prekinitvi spopadov, da bi več kot 640.000 otrok cepili proti tej bolezni, potem ko so na območju v odpadnih vodah odkrili virus, ki jo povzroča.

Blinknovo srečanje z Netanjahujem je trajalo tri ure, izraelski premier pa je dejal, da je bilo "pozitivno in je potekalo v dobrem vzdušju".

"Premier je ponovil zavezanost Izraela zadnjemu ameriškemu predlogu glede izpustitve naših talcev, upoštevajoč izraelske varnostne potrebe, pri katerih trdno vztraja," so po poročanju Al Džazire sporočili iz Netanjahujevega urada.

Medtem se je pred hotelom, v katerem se je Blinken sestal s sorodniki izraelskih ujetnikov v Gazi, zbralo veš sto protestnikov, ki so ameriškega ministra pozvali, naj pritisne na Netanjahujevo vlado, da ta sklene dogovor s Hamasom o izpustitvi ujetnikov.

Blinken se je že devetič od oktobra lani odpravil na Bližnji vzhod. Po prihodu v Tel Aviv je presodil, da je nastopil "odločilni trenutek" v pogovorih za prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom v Gazi.

Po pogovorih z izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom pa je Blinken dejal: "To je ključni trenutek, verjetno najboljši, morda pa tudi zadnja priložnost, da se talci vrnejo domov, da sklenemo premirje in vse strani spravimo na boljšo pot trajnega miru in varnosti. Tukaj sem v okviru intenzivnih diplomatskih prizadevanj ZDA in predsednika Joeja Bidna, da bi mirovni sporazum pripeljali do konca. Čas je, da se vsi odločijo za 'da' in da ne iščejo več izgovorov za 'ne'," je dodal Blinken.

Blinken bo v torek odpotoval še v Kairo, kjer se bodo v prihodnjih dneh nadaljevala pogajanja.

Netanjahu in Hamas krivita drug drugega

Netanjahu in palestinsko gibanje Hamas drug drugega krivita za dozdajšnje neuspehe pri pogovorih. Povod za to je bil med drugim spremenjen predlog za prekinitev ognja v Gazi, ki ga je po pogovorih s katarskimi in egiptovskimi posredniki predstavil Washington.

Kot je opozoril Hamas, je predlog "odziv na pogoje Netanjahuja, zlasti na zavračanje trajne prekinitve ognja in celovitega umika z območja Gaze ter vztrajanje pri nadaljnji zasedbi križišča Necarim, mejnega prehoda Rafa in Filadelfijskega koridorja". Necarim je na strateški točki med severno in južno Gazo, nadzor nad prehodom Rafa in Filadelfijskim koridorjem pa je po mnenju Izraela ključen za preprečevanje pretoka orožja v Gazo.

Da je dogovor o prekinitvi ognja v Gazi še vedno mogoč, je dejal tudi Biden. Po koncu tedna, ki ga je preživel v Camp Davidu, je novinarjem v nedeljo dejal, da se pogovori o prekinitvi ognja nadaljujejo. ZDA ne bodo obupale, dogovor pa ostaja mogoč, je zatrdil v kratki izjavi.

Podobno je zagotovila tudi podpredsednica ZDA Kamala Harris. "Ne bomo se vdali in zelo intenzivno bomo delali za to," je dejala ob robu predvolilnega dogodka v Pensilvaniji in obenem poudarila pomen izpustitve izraelskih talcev. "Moramo doseči prekinitev ognja in osvoboditev talcev."

Egipt, Katar in ZDA že več mesecev posredujejo v posrednih pogajanjih, da bi dosegli dogovor med Izraelom in Hamasom. Trenutno naj bi se pogajalci usklajevali glede posameznih točk, proti koncu tedna pa naj bi pogajanja vstopila v odločilno fazo. Poleg prekinitve ognja dogovor med drugim predvideva tudi izpustitev izraelskih talcev in palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov.

V Gazi ubitih še najmanj 25 ljudi

Medtem Izrael v Gazi nemoteno nadaljuje napade. Zdravstveni viri v Gazi so za Al Džaziro dejali, da je bilo od jutra tam v izraelskih napadih bitih najmanj 25 ljudi, med njimi osemčlanska družina, vključno s šestimi otroki.

Izraelska vojska je sporočila, da so njene zračne sile v zadnjih 24 urah izvedle napade na več kot 45 tarč.

Sinoči pa je bil v Gazi ubit 26-letni palestinski novinar Ibrahim Muharab. Izraelske sile so ga ubile severno od Han Junisa na jugu Gaze. Muharab je bil s kolegi na poti na območju, kjer je izraelska vojska sprožila novo kopensko ofenzivo, ko so jih napadli izraelski tanki, poroča palestinska tiskovna agencija Vafa.

Muharabovo truplo so reševalne ekipe našle zjutraj. Muharab je 169. novinar, ki ga je v Gazi ubila izraelska vojska.

Do zdaj je bilo v Gazi od 7. oktobra lani po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje ubitih že najmanj 40.139 ljudi, od tega več kot 16.500 otrok. Ranjenih je bilo najmanj 92.743 ljudi.

Samo v zadnjih 24 urah je bilo v Gazi ubitih 40 ljudi. Razseljenih je skoraj dva milijona ljudi.

UNRWA: Do zdaj ubitih 207 naših delavcev

Agencija ZN-a za pomoč palestinskim beguncem UNRWA je medtem sporočila, da je bilo od oktobra lani v Gazi ubitih 207 pripadnikov njenega osebja.

Otrokom grozi smrt zaradi pomanjkanja goriva

Direktor bolnišnice Kamal Advan na severu Gaze Husam Abu Safija je opozoril, da enajstim otrokom v bolnišnici grozi smrt v nekaj urah zaradi pomanjkanja goriva. Nekateri od teh otrok so dojenčki, drugi so na oddelku za intenzivno nego.

Izrael ovira dostavo humanitarne pomoči, vključno z gorivom in zdravili, v Gazi.

Dva ubita v Libanonu, eden v Izraelu

Izraelska vojska in libanonsko gibanje Hezbolah medtem nadaljujeta medsebojne napade na vojaško infrastrukturo drug drugega. V napadu na jugu Libanona sta bila ubita dva borca Hezbolaha, v napadu na severu Izraela pa je bil ubit izraelski vojak, en pa huje poškodovan.

Izraelska vojska je sporočila, da je napadla teroriste na območju Hule in vojaško infrastrukturo Hezbolaha drugod na jugu Libanona. Po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje sta bili v Huli ubiti dve osebi. Napade je pozneje potrdil tudi Hezbolah in dodal, da sta bili ubiti osebi njihova borca.

Hezbolah je tudi sporočil, da je izvedel več napadov na Izrael tako z raketo kot z letalniki. Tarča napadov so bili vojaški objekti, med drugim vojašnica Jara blizu meje in oporišče blizu Akre. Libanonsko gibanje se je prav tako spopadlo s skupino izraelskih vojakov blizu meje in jih po lastnih navedbah prisililo k umiku.

Izraelska zračna obramba je več letalnikov sestrelila, nekateri pa so padli na območju Jare, je sporočila izraelska vojska in dodala, da je bil v enem od napadov na severu države ubit izraelski vojak, drugi pa huje ranjen.

Izraelska letala so medtem spet letela nizko nad libanonskim glavnim mestom in prebila zvočni zid.

Na obmejnem območju med Izraelom in Libanonom skoraj vsakodnevno prihaja do izmenjave ognja med izraelsko vojsko in Hezbolahom vse od oktobra lani, ko je izbruhnila vojna v Gazi. V čezmejnem nasilju je bilo odtlej ubitih okoli 584 ljudi v Libanonu, večinoma borcev Hezbolaha, a tudi najmanj 128 civilistov. Na strani Izraela pa je bilo ubitih 22 vojakov in 26 civilistov.

Protestno odstopil britanski uradnik

V znak protesta proti prodaji orožja Izraelu je odstopil uradnik na britanskem veleposlaništvu v Dublinu Mark Smith. Kot je pojasnil, se je za odstop odločil zaradi izraelskih vojnih zločinov v Gazi, katerim navkljub Združeno kraljestvo še naprej prodaja orožje Izraelu.

"Vsak dan smo priča jasnim in nespornim primerom vojnih zločinov in kršitev mednarodnega humanitarnega prava v Gazi, ki jih izvaja Izrael," je v sporočilu, v katerem je pojasnil razloge za svoj odstop, zapisal Smith, sicer uradnik za boj proti terorizmu na veleposlaništvu v Dublinu, ki se je v preteklosti ukvarjal z dovoljenji za izvoz orožja na Bližnji vzhod.

"Uničene so bile celotne ulice in univerze, humanitarna pomoč je onemogočena, civilisti pa pogosto nimajo na voljo varne četrti, kamor bi se lahko zatekli. Napadena so bila reševalna vozila Rdečega polmeseca, šole in bolnišnice pa so redno tarča napadov," je poudaril in našteto označil za vojne zločine. Ob tem je omenil tudi odkrito genocidno namero, ki so jo v preteklih mesecih izrazili tako visoki predstavniki izraelske vlade kot vojske.

Po mnenju Smitha tako ne obstaja utemeljitev za to, da bi Združeno kraljestvo še naprej prodajalo orožje Izraelu, vendar se to kljub vsemu nadaljuje. Kot je dejal, je pomisleke glede zakonitosti prodaje večkrat izrazil pristojnim organom na zunanjem ministrstvu, a so ti naleteli na gluha ušesa.

Z zunanjega ministrstva v Londonu so v odzivu sporočili, da posameznih primerov ne komentirajo, da pa je vlada zavezana spoštovanju mednarodnega prava. Več informacij naj bi javnosti posredovali po zaključku pravnega pregleda področja izdajanja dovoljenj za izvoz orožja, ki ga je pred časom odredil zunanji minister David Lammy.