Sobotni napad v Izraelu, v katerem je Hamas ubil najmanj 900 ljudi, večinoma civilistov, je pretresel Izrael, regijo in svet. "Hamas se je odločil narediti nekaj zelo drznega in popolnoma nepričakovanega, kar je šokiralo. S tem je želel popolnoma spremeniti položaj. Kar se je dogajalo v Gazi zadnjih 17 let, v katerih je bilo šest vojn med Izraelom in Hamasom, ni vodilo v nikakršne pozitivne spremembe. Zdi se mi, da so se zato odločili poskusiti narediti nekaj popolnoma drugačnega. Napadli so Izrael, kjer je bil ranljiv, napadli civiliste, česar mednarodno pravo ne dovoljuje, in vzeli talce, kar je prav tako kršitev mednarodnega prava," je dejal Hiltermann, programski direktor za Bližnji vzhod in severno Afriko pri ICG-ju.

Neposrednih okoliščin napada je več. Ena so vse slabše razmere v Gazi, 365 kvadratnih kilometrov velikem pasu ob Sredozemskem morju, v katerem zaradi izraelske blokade s podporo Egipta od leta 2007 v vse večji bedi živi 2,3 milijona Palestincev, od tega okoli milijon otrok. Gaza je pod izraelsko okupacijo od leta 1967, dve tretjini prebivalcev pa so begunci iz leta 1948 in njihovi potomci. Hamas je čutil tudi pritisk prebivalcev, ki so protestirali na ulicah, je opozoril Hiltermann.

Druga okoliščina je približevanje arabskih držav Izraelu, ki služi predvsem za osamitev Palestincev in odrinjanje palestinskega vprašanja z dnevnega reda odnosov med Izraelom in arabskimi državami.

Sogovornik je poudaril tudi pomen 50. obletnice arabsko-izraelske vojne leta 1973. Egipt in Sirija sta takrat Izrael presenetila in čeprav je Izrael vojaško zmagal, je bil prisiljen v pogajanja in vrnitev Sinajskega polotoka Egiptu, ki ga je okupiral leta 1967. Hamas naj bi zdaj računal, da bo Izrael prisiljen v pogajanja z njim.

Ob tem je izraelska vojska del enot ob Gazi v času pred napadom premestila na Zahodni breg, kjer stopnjuje napade na Palestince in ščiti izraelske naseljence, ki prav tako stopnjujejo nasilje nad tam živečimi Palestinci. Vlogo bi lahko odigrala tudi delitev znotraj Izraela zaradi načrta skrajno desne vlade za sprejem pravosodne reforme, ki je povzročila množične proteste in razkol ne samo v izraelski javnosti, ampak tudi v vojski.

Hamas gotovo izkorišča polarizacijo izraelske družbe, ki smo ji priča, predvsem pa izkorišča idejo, da je Izrael vsemogočen in nepremagljiv, je poudaril Hiltermann. Hamas je po njegovih besedah zdaj razkril napačnost takšnega razmišljanja.

Kopenska invazija kot izpolnitev Hamasove želje?

Z napadom je Hamas Izrael postavil pred zelo težke odločitve, meni sogovornik. Izrael lahko iz zraka uniči pol Gaze, kar počne zdaj, a tako ne bo uničil Hamasa, pa tudi talcev ne bo osvobodil, je opozoril. Zato bo moral vstopiti s kopenskimi silami, takrat pa se bo začela prava bitka. "Mislim pa, da Hamas ravno to hoče."

Medtem ko je v ponedeljek palestinski novinar iz Gaze Sami Abu Salem za MMC dejal, da ne pričakuje kopenske invazije izraelskih sil v Gazo, pa se zdi Hiltermannu ta "zelo verjetna". Dodal je, da je to namreč poleg pogajanj edini način za osvoboditev talcev. "Če je to namen, bo to terjalo prodor globoko v naseljena območja. V tem primeru bo imela izraelska stran hude izgube, Gaza pa bo popolnoma uničena. Morda se bo zgodila invazija, potem pa bodo zahodne države ali druge, recimo Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Egipt, poskušale doseči prekinitev ognja in pogajanja," je dejal.

Hamas si sicer prizadeva za izpustitev vseh palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih, ki jih je po zadnjih podatkih organizacije za pravice zapornikov Addameer skoraj 5200, od tega 170 mladoletnikov.

Kaj pa želi z napadi na Gazo zdaj doseči Izrael? Hiltermann pravi, da tega verjetno niti sam Izrael še ne ve, a da Gaze vsekakor ne želi ponovno zasesti. Od tam se je Izrael leta 2005 umaknil, a obenem ohranil popoln nadzor nad tem območjem. A Hiltermann opozarja, da bo moral, če bo Izrael zdaj uničil Hamasovo vlado in vse njeno delovanje – čeprav bi Hamas kot gibanje še obstajal, v predorih in na Zahodnem bregu – to nadomestiti sam in Gazo spet fizično zasesti. Izrael sicer ne želi Gaze, želi si priključiti Zahodni breg, je poudaril.

Da je Hamas pobil toliko civilistov, naj bi bil tudi znak, da je popolnoma obupal nad kakršno koli podporo z Zahoda. Zahodne države namreč "vidi kot popolnoma povezane z Izraelom. Mislim, da je ciljno občinstvo drugje, na globalnem jugu, tudi v arabskih državah, ki se vse bolj približujejo Izraelu, njihovo prebivalstvo pa se s tem ne strinja nujno, in Hamas želi poglobiti prepad med prebivalci arabskih držav in njihovimi režimi".

Zahod je zdaj še okrepil podporo Izraelu, a Hiltermann opozarja, da gre za politični vrh, medtem ko naj bi se uradniki, na zunanjih ministrstvih in drugje, v resnici zavedali, da je konflikt precej bolj kompleksen in da terja bolj uravnotežen pristop. "Upam, da bo, ko bo Izrael razdejal Gazo, postalo jasno, da tudi to ni rešitev. Izrael zdaj misli, da ima zeleno luč, a mislim, da ta luč ne bo ostala zelena zelo dolgo, saj bodo postale vidne humanitarne posledice tega, kar se dogaja," je dejal.

Glede širšega stopnjevanja nasilja je Hiltermann dejal, da se bo zelo verjetno zgodilo na Zahodnem bregu, ki je prav tako od leta 1967 pod izraelsko vojaško okupacijo. Tam Palestinci sicer niso tako dobro organizirani, a bodo verjetno izvajali napade, na to pa se bodo odzivali izraelski naseljenci, ki se bodo hoteli maščevati, je pojasnil. Po njegovih besedah bo sicer Izrael to stopnjevanje zmožen omejiti, če bo judovskim vernikom v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu preprečil molitve na območju mošeje Al Aksa, kar dodatno podžiga strasti.

Glede posledic znotraj izraelske politike je Hiltermann dejal, da bo premier Benjamin Netanjahu kljub izkušnjam težko politično preživel. A dokler potekajo spopadi, Izrael ne bo menjal svojega vodstva, je opozoril. Politični boji se bodo namreč začeli po vrhuncu tokratnih spopadov. Veliko bo očitkov o krivdi, gotovo bodo letele glave, a zdaj je nemogoče napovedati, kaj vse se bo zgodilo, je še dejal. Po njegovih besedah bo trenutno dogajanje gotovo "povzročilo preobrazbo, stanje v Gazi, če bo ta po izraelskih napadih sploh še obstajala, ne bo nikoli več isto".