"Dogovor o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev je bil dosežen po srečanju katarskega premierja s pogajalci Hamasa in ločenem srečanju z izraelskimi pogajalci v njegovi pisarni," je po navedbah AFP-ja povedal vir, ki zaradi občutljivosti pogovorov ni želel biti imenovan.

Katarski premier Mohamed bin Abdulrahman Al Tani, ki opravlja tudi funkcijo zunanjega ministra, je imel nato novinarsko konferenco, v kateri je potrdil, da je katarski, egiptovskim in ameriškim pogajalcem uspelo doseči dogovor. Dodal je, da bodo nadaljevali pogovore z Izraelom in Hamasom glede izvrševanja posameznih določb dogovora. Kot je dejal Al Tani, bo dogovor začel veljati v nedeljo, 19. januarja.

Predstavnik Hamasa Sami Abu Zuhri je dejal, da je dogovor "velika zmaga, ki je bila dosežena z vztrajnostjo Gaze, njenih prebivalcev in njihovim pogumnim odporom". "Je tudi potrditev, da okupaciji ni uspelo doseči nobenega od svojih ciljev," je dodal.

Iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pa so sporočili, da se še dogovarjajo o zadnjih podrobnostih, a da pričakujejo, da bodo zadnje nejasnosti razrešili nocoj.

Da je dogovor sprejet, je potrdil tudi ameriški predsednik Joe Biden. "Po več mesecih intenzivne diplomacije je bil dosežen dogovor o premirju in izpustitvi talcev. Dogovor bo ustavil boje v Gazi, palestinskim civilistom prinesel močno potrebno humanitarno pomoč, in združil talce z njihovimi družinami po več kot 15 mesecih ujetništva," je dodal.

Izraelska vlada bo o dogovoru glasovala v četrtek

V Izraelu morata dogovor potrditi izraelski varnostni kabinet in nato še vlada, po tem pa naj bi bilo na voljo še do 48 ur za morebitne pritožbe na vrhovnem sodišču, poroča izraelski časopis Times of Israel. Izraelski zunanji minister Gideon Sar je zato skrajšal obisk v Evropi in odpotoval domov, da bi lahko sodeloval na zasedanju varnostnega kabineta in glasovanju vlade. Predstavnik izraelske vlade je sporočil, da bo vlada o dogovoru glasovala v četrtek. Po pričakovanjih bo večina ministrov dogovor potrdila.

Izraelski mediji poročajo, da se je v pogajanjih v Dohi zgodil preboj, potem ko je vojaški vodja Hamasa v Gazi Mohamed Sinvar dal soglasje. Mohamed Sinvar je brat lani ubitega voditelja Hamasa Jahje Sinvarja in naj bi trenutno poveljeval gibanju Hamas v Gazi.

Po poročanju medijev so pogajalci dosegli tudi dogovor o koridorju Filadelfi, strateško pomembnem ozkem pasu ozemlja na meji med Gazo in Egiptom.

Trump dogovor označil za "epski"

Med prvimi se je oglasil novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, ki je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal: "Imamo dogovor o izpustitvi ujetnikov na Bližnjem vzhodu. V kratkem bodo izpuščeni."

Ob tem je zasluge za sklenitev dogovora pripisal sebi, saj je dodal, da se je lahko zgodil le zaradi njegove "zgodovinske" volilne zmage. Dodal je, da bodo njegova ekipa in novi ameriški bližnjevzhodni odposlanec Steve Witkoff "še naprej sodelovali z Izraelom in zavezniki, da bi zagotovili, da Gaza nikoli več ne postane zatočišče za teroriste".

Kaj predvideva dogovor?

Vsebina dogovora še ni uradno objavljena, je pa znan njegov osnutek, ki je razdeljen v tri faze. Hamas naj bi v prvi od treh faz, ki naj bi trajala šest tednov, izpustil 33 izraelskih talcev, med drugim vse ženske, otroke in moške, starejše od 50 let. Izrael pa bo izpustil 30 palestinskih zapornikov za vsakega izpuščenega civilnega talca, in 50 palestinskih zapornikov za vsako izpuščeno izraelsko vojakinjo. Izrael bo do konca prve faze izpustil vse palestinske ženske in otroke, mlajše od 19 let, ki so priprti od 7. oktobra leta 2023. Skupno naj bi bilo tako izpuščenih med 990 in 1650 palestinskih zapornikov.

V tem prvem obdobju se morajo poleg tega izraelske sile umakniti iz osrednjega dela Gaze, razseljeni Palestinci pa se bodo lahko vrnili na sever enklave. Izraelske sile bodo v prvi fazi ohranile prisotnost na območju ob meji med Gazo in Egiptom, znanega kot koridor Filadelfi, v poznejših fazah pa naj bi se z območja koridorja postopoma v popolnosti umaknile, je poročala katarska televizija Al Džazira. Predvidena je obilna dostava humanitarne pomoči - vsak dan bo lahko v Gazo prišlo 600 tovornjakov humanitarne pomoči.

Dogovor določa, da se bodo pogajanja o drugi fazi sporazuma začela v 16 dneh od začetka premirja. Druga faza vključuje izpustitev vseh preostalih talcev, trajno prekinitev ognja in popoln umik izraelskih vojakov iz Gaze.

Tretja faza pa vključuje vrnitev vseh preostalih trupel mrtvih talcev in začetek obnove povojne Gaze, kar bo verjetno trajalo leta, ter varnostna jamstva za Izrael. Ključno vprašanje pri tem je, kdo bo vodil enklavo.

Izpoljevanje dogovora bodo preverjali predstavniki Katarja, Egipta in ZDA.

Sorodna novica "Zdaj mora biti prednostna naloga ublažiti ogromno trpljenje, ki ga je povzročil ta konflikt"

15-mesečna morija v Gazi

Izraelska vojska je vojaško ofenzivo na Gazo sprožila po nepričakovanem napadu Hamasa na jug Izraela 7. oktobra leta 2023, v katerem je bilo ubitih okoli 1200 ljudi, 251 Izraelcev so ugrabili in zadrževali kot talce. Izraelske sile so odgovorile z vsakodnevnimi vojaškimi napadi, ki so od takrat v Gazi vzeli več kot 46.600 življenj. Večina izmed 2,3 milijona prebivalcev Gaze je razseljena, v enklavi vlada hudo pomanjkanje hrane, zdravil, bencina in zatočišč. V enklavo je prišlo le malo humanitarne pomoči.

Izrael trdi, da je v rokah Hamasa še 94 talcev, 34 med njimi naj bi bilo mrtvih.

Egipt se že pripravlja na odprtje mejnega prehoda Rafa

V Egiptu že potekajo usklajevanja za odprtje maja lani zaprtega mejnega prehoda Rafa, po katerem bo stekla dobava mednarodne pomoči v Gazo, so sporočili iz Kaira. V Egiptu se "pripravljajo na dobavo največje možne količine pomoči na območje Gaze", je bilo navedeno v poročilu, ki ga je egiptovskim medijem posredoval tamkajšnji varnostni vir.

Izraelska vojska je maja lani začela ofenzivo v Rafi na skrajnem jugu Gaze in s prevzemom nadzora nad palestinsko stranjo mejnega prehoda z Egiptom zaprla dotlej glavno vstopno točko za dobavo humanitarne pomoči v oblegano palestinsko enklavo.

Mustafa: Svet mora ohraniti pritisk na Izrael

Med večmesečnimi pogovori o premirju v uničujoči 15-mesečni vojni sta obe strani sicer že večkrat sporočili, da sta blizu prekinitvi ognja, vendar sta v zadnjem trenutku dogovore preklicali. Splošni obrisi sedanjega dogovora veljajo od sredine leta 2024.

Kljub sprejetemu dogovoru bi se morale sprte strani z zavezniki še vedno dogovoriti o viziji za povojno Gazo.

Ob sprejetju dogovora o prekinitvi ognja in izmenjavi ujetnikov bi svet moral ohraniti pritisk na Izraelu, je iz Osla, kjer je na konferenci o rešitvi dveh držav, sporočil palestinski premier Mohamed Mustafa. Gostitelj srečanja, norveški zunanji minister Espen Barth Eide, je poudaril, da je prekinitev ognja predpogoj za mir, a da to ni mir.

Palestinska uprava, ki delno upravlja Zahodni breg, ni del pogajanj in nima nadzora nad Gazo, kjer vlada Hamas. Izrael je kljub določenemu mednarodnemu pritisku dal jasno vedeti, da ne bo privolil v oblikovanje neodvisne palestinske države.

Blinken: "Brez povojnega načrta za Gazo bo Hamas ponovno zrasel"

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da je Hamas v 15-mesečni vojski "pridobil prav toliko novih borcev, kot jih je izgubil v 15-mesečni vojni z Izraelom".

Vrhovni ameriški diplomat je v svojem govoru v torek ponovil stališče ameriškega predsednika Joeja Bidna, da "Hamas ne more biti poražen samo z vojaško kampanjo".

"Brez jasne alternative, povojnega načrta in verodostojnega političnega obzorja za Palestince se bo Hamas ali kaj drugega, prav tako odvratnega in nevarnega, znova razvilo," je dejal Blinken.

V izraelskih napadih je bilo ubitih 62 ljudi

Izraelska vojska, notranja obveščevalna agencija Šin Bet in letalstvo so v zadnjih 24 urah napadli približno 50 ciljev po vsej Gazi, od koder katarska televizija Al Džazira poroča o najmanj 62 novih smrtnih žrtvah.

Izraelska vojska je tudi ukazala umik prebivalcev iz Džabalije, od koder naj bi "teroristične organizacije izstrelile rakete". Prebivalcem so ukazali, naj se premaknejo v zaklonišča v središču mesta Gaza.

Predtem so izraelske sile v torek zvečer napadle Dženin na zasedenem Zahodnem bregu, kjer so po navedbah tamkajšnjih zdravstvenih oblasti ubile šest ljudi.