Post bo trajal 30 dni, in sicer do sončnega zahoda 12. maja. 13. maja bo sledil ramazanski bajram, s katerim se bo postni čas končal.

Ramazan je po muslimanskem koledarju deveti mesec v letu, ki je namenjen povečanemu druženju vernikov, skupnim obedom in molitvam. A letos bo druženje zaradi epidemije koronavirusa v veliki meri omejeno, poroča Deutsche Welle.

Zaradi pandemije bodo med drugim pripravili molitve prek spleta, množične javne obede po sončnem zahodu pa bodo prepovedali. Zmanjšali bodo najvišje število udeležencev verskih obredov v mošejah, obvezne bodo obrazne maske.

Predavatelj islamskih študij na Univerzi v Cardiffu Mansour Ali je za Al Džaziro povedal, da večina akademikov s tega področja zavrača vsakršne virtualne molitve, češ da se mora imam, ki vodi molitve, nahajati v istem prostoru kot verniki.

Stroga pravila

Več držav, kjer prevladuje muslimansko prebivalstvo, je uvedlo strogo policijsko uro, poroča Deutsche Welle. V Omanu se tako denimo ljudje na prostem ne smejo gibati ali voziti avtomobilov med 21.00 in 4.00, Maroko pa je policijsko uro podaljšal, zato velja med 21.00 in 5.00.

Verski voditelji sporočajo, da cepljenje proti covidu-19 ni kršitev ramazana. Če ljudje, ki so se cepili, zbolijo in prekršijo pravila ramazana s tem, da vzamejo zdravila, morajo ta dan posta nadomestiti z dodatnim dnem, poroča Deutsche Welle.

Islamska skupnost v Sloveniji

Iz Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani so sporočili, da se v džamiji lahko udeleži molitve 30 vernikov oziroma več članov istega gospodinjstva. Zato pozivajo vernike, naj se na molitev v Ljubljani in v drugih krajih Slovenije vnaprej prijavijo.

"Zaradi pandemije bo sveti mesec ramazan enako kot lanski drugačen, a kljub temu mu z veseljem odpiramo vrata," je novinarki Radia Slovenija Nataši Lang povedala predsednica Ženskega združenja Zemzem pri Islamski skupnosti v Sloveniji Izudina Karišik.

Ramazan je, kot pravi sogovornica, mesec duhovnega zorenja, sočutja in solidarnosti. "To je tudi mesec posta in prebiranja Korana, svete knjige," dodaja.

V slovenski Islamski skupnosti pravijo, da si ob ramazanu želijo, da bi lahko začutili veselje ob skupnih molitvah v džamiji, a se hkrati zavedajo resnosti položaja.

Zato vernicam in vernikom priporočajo, da molijo in opravljajo večerno ramazansko molitev v svojih domovih. "To obdobje je treba razumeti kot priložnost za krepitev družinskih vezi in doživetje duhovne lepote ramazana skupaj z družinskimi člani," so zapisali.

So pa v skladu z veljavnimi ukrepi za Muslimanski kulturni center Ljubljana in druge verske objekte določili število vernikov oz. članov skupnega gospodinjstva, ki se bodo lahko ob predhodni najavi udeležili verskega obreda. Vernikom priporočajo, naj se pri molitvah menjavajo in na ta način omogočijo čim večjemu številu obisk džamije vsaj enkrat v času ramazana.

Imami bodo z verniki v stiku tudi po telefonu, elektronski pošti in na videokonferencah. Verniki bodo lahko imame posamezno obiskovali in se z njimi pogovarjali. Vernikom v islamski skupnosti priporočajo, naj se cepijo, ko bo to mogoče. Cepljenje je mogoče tudi v času posta in ne vpliva na njegovo veljavnost, pojasnjujejo.

V času ramazana se muslimani postijo med sončnim vzhodom in sončnim zahodom, prav tako se trudijo upoštevati moralna načela, ki jih uči islam.

"Post je način in ramazan je čas, da človek premaga telesne strasti v korist duhovne moči, ki si želi občutiti lepoto resnice, pravičnosti, poštenosti, solidarnosti in ljubezni," so zapisali v islamski skupnosti.