"Ameriške vojaške sile so izvedle sorazmerne napade na tri objekte, ki so jih v Iraku uporabljale oborožena skupina Kataib Hezbolah, ki jo podpira Iran, in druge z Iranom povezane skupine," je po napadih sporočil ameriški obrambni minister Lloyd Austin.

"Ti natančni zadetki so neposreden odziv na vrsto napadov na ameriško in koalicijsko osebje v Iraku in Siriji, ki so jih izvedle milice, ki jih podpira Iran. Ne želimo zaostrovati spora v regiji, vendar smo povsem pripravljeni na nadaljnje ukrepe za zaščito svojih ljudi in objektov," je še dodal Austin.

Osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom), ki izvaja operacije na Bližnjem vzhodu, je pojasnilo, da so bili tarča ameriških napadov sedež, skladišče in izstrelišča raket ter dronov, ki jih uporabljajo proiranske milice.

Po poročanju virov iz Iraka naj bi bila v napadu ubita dva človeka, še štirje ljudje pa so bili ranjeni. Predstavnik skupine Kataib Hezbolah Džafar Al Husein je na omrežju X sporočil, da bodo nadaljevali napade na "sovražnikova oporišča", dokler Izrael ne bo končal okupacije v Gazi, pri tem pa je omenil ameriško podporo izraelskim vojaškim operacijam.

V sobotnem napadu ranjeni štirje ameriški vojaki

Z Iranom povezane oborožene skupine so od začetka vojne med Izraelom in Hamasom po podatkih Pentagona izvedle že približno 150 napadov na ameriške sile in njihove zaveznike v Iraku ter Siriji, kjer sodelujejo v boju proti džihadistični skupini Islamska država.

Zadnji tak napad se je zgodil v soboto, ko je oporišče Ain Al Asad na zahodu Iraka zadelo več balističnih izstrelkov in raket. V napadu so bili ranjeni štirje ameriški vojaki, ki so utrpeli "travmatične poškodbe možganov".

ZDA imajo v Iraku nameščenih 2500 vojakov in še 900 v sosednji Siriji, ki je bila v zadnjih mesecih tarča napadov različnih oboroženih sil, te pa so kot razlog za napade navedle ameriško podporo Izraelu v vojni v Gazi.

Ameriške sile so izvedle povračilne napade, v katerih so na začetku januarja v Bagdadu ubile poveljnika proiranske milice, kar je razburilo iraškega premirja Mohameda Šija Al Sudanija, ki je nato pozval v umiku ameriških vojakov iz Iraka.

Sudani nima nadzora nad proiranskimi milicami v državi in šiitskimi frakcijami, ki jih je potreboval za prevzem oblasti pred več kot letom dni. Pentagon je pojasnil, da niso prejeli uradnega poziva za umik in da ostajajo v Iraku, kamor so prišli na povabilo vlade v Bagdadu.