Ostanek rakete, ki je priletela iz Libanona, bližina Kirjat Šmone v Izraelu. Foto: Reuters
Ostanek rakete, ki je priletela iz Libanona, bližina Kirjat Šmone v Izraelu. Foto: Reuters

"V zadnjih nekaj tednih smo bili priča zaostrovanju razmer. Predsednik Biden se želi izogniti nadaljnjemu stopnjevanju v večjo vojno," je dejal ameriški odposlanec, potem ko se ob južni meji Libanona medsebojno obstreljevanje stopnjuje. "V interesu vseh je, da konflikt rešimo hitro in diplomatsko – to je dosegljiv in nujen cilj," je še dodal Hochstein.

Hochstein se je sestal z vodjo libanonske vojske ter predsednikom parlamenta Nabihom Berijem, ki vodi oboroženo gibanje Amal, povezano s Hezbolahom, ki je prav tako izstrelilo rakete na Izrael. Na sestanku mu je začasni libanonski premier Nadžib Mikati zatrdil, da si "Libanon ne želi eskalacije".

ZDA in Francija sta okrepila diplomatska prizadevanja in se zavzemata za sporazumno prekinitev spopadov ob libanonski meji. Hezbolah pravi, da ne bo ustavil svojih napadov, če ne bo prekinitve ognja na območju Gaze.

"Na diplomatski ali vojaški način bomo vrnili Izraelce na njihove domove na severu Izraela. O tem se ne bomo pogajali. Sedmi oktober se ne sme ponoviti nikjer v Izraelu ali ob kateri koli izraelski meji," je dejal tiskovni predstavnik izraelske vlade David Menser. Dodal je, da Izrael "ovira Hezbolahovo krepitev vojske in kopičenje orožja za teroristične napade na Izraelce".

Hezbolah in Izrael sta se začela obstreljevati 8. oktobra, dan po Hamasovem napadu v južnem Izraelu. Z obeh strani meje je zbežalo več deset tisoč ljudi.

Posebni odposlanec ZDA je pred tem v ponedeljek obiskal tudi Izrael, kjer se je med drugim pogovarjal s premierjem Benjaminom Netanjahujem in z opozicijskim politikom Benijem Gancem, ki naj bi ameriškemu odposlancu dejal, da se čas za diplomatski dogovor o umiritvi razmer na severni meji izteka.

Hochstein je Hamas pozval, naj sprejme predlog o prekinitvi ognja v Gazi, ki ga podpirajo ZDA, kar je po njegovih besedah "tudi priložnost za končanje spora na modri črti", s čimer je mislil na demarkacijsko črto med Libanonom in Izraelom, ki označuje sporne dele mednarodne meje.

Posebni odposlanec Amos Hochstein n novinarski konferenci z libanonskim predsednikom parlamenta Nabihom Berijem. Foto: Reuters
Posebni odposlanec Amos Hochstein n novinarski konferenci z libanonskim predsednikom parlamenta Nabihom Berijem. Foto: Reuters

Hezbolah napovedal nov napad

Povečanemu številu napadov prejšnji teden je med muslimanskim praznikom kurban bajramom sledilo kratko zatišje. Hezbolah je v torek popoldne napovedal napad z brezpilotnim letalnikom na izraelski tank – prvi napovedani napad po soboti.

Morebitno hujše stopnjevanje spopadov na meji med Izraelom in Libanonom sicer povzroča zaskrbljenost, medtem ko na obmejnem območju že več mesecev skoraj vsak dan poteka obstreljevanje med izraelsko vojsko in gibanjem Hezbolah. V tem času je bilo v Libanonu ubitih najmanj 468 ljudi, od tega skoraj 90 civilistov in najmanj 304 borci Hezbolaha. Na izraelski strani so medtem zaznali najmanj 15 smrtnih žrtev med vojaki in 11 med civilisti.

"Nevarnost, da bi napačne kalkulacije privedle do nenadnega in širšega konflikta, je zelo realna," sta v skupni izjavi nedavno sporočila posebna koordinatorica ZN-a za Libanon Jeanine Hennis-Plasschaert in vodja misije ZN-a v Libanonu (Unifil) Aroldo Lazaro.

Zaskrbljenost je izrazil tudi visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk, ki je pozval "k prekinitvi sovražnosti in k sprejetju vseh možnih ukrepov za preprečitev vojne v polnem obsegu".

Kac: Hezbolah bi bil v primeru totalne vojne uničen

Izraelski zunanji minister Izrael Kac je dejal, da bi bilo libanonsko oboroženo gibanje Hezbolah v primeru totalne vojne uničeno. Dodal je še, da se bliža trenutek, ko se bo Izrael odločil spremeniti pravila igre proti Hezbolahu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Smo zelo blizu trenutka, ko se bomo odločili spremeniti pravila igre proti Hezbolahu in Libanonu. V totalni vojni bo Hezbolah uničen, Libanon pa bo močno prizadet," je dejal Kac.