Francija je leta 2006 že zaščitila predsednika Srednjeafriške republike Francoisa Bozizeja, ko so se uporniki nevarno približali prestolnici Bangui in ogrozili njegovo oblast. Predsednik se lahko zahvali nekdanji kolonialni gospodarici, da je napredovanje upornikov ustavila s svojimi vojaškimi letali.

V zadnjih tednih se je revna srednjeafriška država znova znašla na robu zdrsa v kaos, saj so se odpadniške skupine nekdanjih upornikov združile in začele osvajati ped za pedjo ozemlja na vzhodu države. Ko so se v zadnjih dneh nevarno približali glavnemu mestu, je na dvoru Bozizeja zazvonil alarm.

V sredo je vladni minister pozval Francijo, naj se odloči za vojaško posredovanje. "Čakamo na pomoč Francije," je dejal minister Josue Binoa. Pariz se ni takoj odzval na poziv, a je vseeno okrepil svojo vojaško prisotnost okoli francoskega veleposlaništva v Banguiju, pred katerim so zaradi napredovanja upornikov v sredo protestirali jezni prebivalci.

Francija ima v državi nameščenih 250 vojakov v okviru mirovne misije, medtem ko je sosednji Čad na prošnjo Bozizejeve vlade poslal dodatne vojake, da bi pomagali v boju proti upornikom.

Francoski predsednik Francois Hollande je zatrdil, da vojaško prisotnost v državi bogati z uranom, zlatom in diamanti ohranjajo samo za zaščito francoskih državljanov in ne za ščitenje predsednika Bozizeja. V Srednjeafriški republiki sicer živi okoli 1.200 francoskih državljanov, večinoma v Banguiju.

"Če smo prisotni, ne pomeni, da ščitimo režim, ampak svoje državljane in naše interese. Nikakor ne mislimo posredovati v notranjih zadevah države, v tem primeru Srednjeafriške republike," je zatrdil ob robu obiska tržnice v Parizu.

"Ti dnevi so mimo," je še dejal in nehote spomnil na zgodovino francoskih posredovanj v nekdanjih afriških kolonijah, s katerimi ima Francija sklenjene številne obrambne sporazume, ki jim dovoljujejo vojaško prisotnost, avtoritarnim predsednikom pa zagotavljajo varnost. Na celini je skupno nameščenih kar 60.000 francoskih vojakov.

Francija gleda na svoje koristi
Boubacar Boris Diop je pred dvema letoma v zborniku Foreign Policy zapisal, da je Francija edinstvena v svojem zavračanju dekolonizacije in opozoril na tople prijateljske odnose med francoskimi predsedniki in afriškimi samodržci, ki jim Pariz rade volje priskoči na pomoč, ko jim grozi izguba oblasti. V zameno seveda Francozi izkoriščajo naravno bogastvo v večinoma revnih državah.

Spomnil je na primer Nigra, kjer so francoske tajne službe pomagale pri odstavitvi predsednika Hamanija Diorija leta 1974, potem ko si je drznil reči, da država nima niti kančka koristi od izkoriščanja mineralnih virov. Niger je drugi največji proizvajalec urana, a država je vseeno med najrevnejšimi na svetu.

Diop je zapisal, da Niger zadovolji 40 odstotkov potreb po uranu v Franciji, ki rudo plačuje po sramotno nizkih cenah, poleg tega pa izkopavanje pušča posledice na okolju v državi, kjer se večina prebivalcev preživlja s kmetijstvom. V Srednjeafriški republiki je glavna rudarska družba francoski energetski velikan Areva, ki izkorišča nahajališča urana na jugu države.