Južnosudanski predsednik Salva Kiir (desno) ob podpisu sporazuma, na katerem sta bila prisotna tudi kenijski predsednik Uhuru Kenyatta (levo) in etiopijski premier Minsiter Hailemariam Desalegn (na sredini). Foto: Reuters
Južnosudanski predsednik Salva Kiir (desno) ob podpisu sporazuma, na katerem sta bila prisotna tudi kenijski predsednik Uhuru Kenyatta (levo) in etiopijski premier Minsiter Hailemariam Desalegn (na sredini). Foto: Reuters

Spopadi med silami, zvestimi predsedniku Kiiru, in tistimi voditelju upornikov Rieku Macharu, trajajo že 20 mesecev. Svoje domove v tej najmlajši državi na svetu je moralo zaradi nevzdržnih razmer zapustiti okoli 2,2 milijona ljudi.

Mirovni dogovor je sicer že prejšnji teden podpisal Macharu, Kiir pa se je upiral. Po zagroženih sankcijah Združenih narodov proti Južnemu Sudanu in po večurnih pogovorih z regionalnimi voditelji je Kiir vendarle omehčal svojo voljo in podpisal sporazum, poroča BBC.

Ključne točke sporazuma
Sporazum med drugim predvideva uresničitev takojšnje ustavitve spopadov. To pomeni, da se morajo vojaki vrniti v oporišča v 30 dneh, tuje sile pa morajo državo zapustiti v 45 dneh. Prav tako morajo biti izpuščeni vsi vojni zaporniki in otroci vojaki. Za varnost je treba poskrbeti tudi v prestolnici Jubi, iz katere se morajo umakniti vse vojaške sile, nadomestiti jih morajo varnostne sile.

V državi se obetajo tudi politične spremembe. V 90 dneh mora biti oblikovana vlada narodne enotnosti, ki bo vladala 30 mesecev. 60 dni pred končanjem mandata začasne vlade morajo biti razpisane volitve. Na položaju podpredsednika mora biti imenovan član iz vrst upornikov.

Prav tako mora v državi steči postopek ugotavljanja morebitnega kršenja človekovih pravic med državljansko vojno.

Kiir ima pomisleke
Južnosudanski predsednik Salva Kiir je priznal, da je sporazum sicer podpisal, da pa ima nad njegovo vsebino določene zadržke. Zmotil ga je predvsem del o deljeni moči vladanja in poveljevanju južnosudanske vojske, ko bo vlada narodne enotnosti vladala 90 dni. V svojem govoru po podpisu sporazuma je Kiir dejal, da so novi napadi upornikov v z nafto bogatem mestu Bentui jasen znak, da ti ne spoštujejo nedavno podpisanega dogovora.

Spopadu v državi so se začeli decembra 2013, ko je predsednik Kiir odstavil svojega namestnika Machara, saj naj bi ta načrtoval državni udar. Machara vse obtožbe zanika, hkrati pa je mobiliziral paravojaško enoto, ki se bori proti vladnim silam, še piše BBC.