Somalijski parlament je za novega predsednika izvolil univerzitetnega profesorja Hasana Šejka Mohamuda, ki je premagal favorita, dozdajšnjega predsednika Šarifa Šejka Ahmeda. V prvem krogu glasovanja je odpadla večina od 22 kandidatov, tako da sta se v drugi krog uvrstila le 56-letni Mohamud, relativni novinec v politiki in nekdanji dekan, in Ahmed, ki je bil predsednik od leta 2009. V drugem krogu glasovanja je Mohamud, ki je obljubil boj proti radikalizaciji in vzpostavitev reda in miru, prejel 190 glasov, Ahmed pa 79.

Imenoval bo premierja
Mohamud prihaja iz istega klana kot Šarif. Širši javnosti ni znan, po navedbah poznavalcev pa je dejaven v somalijskih nevladnih organizacijah. Je akademik ter politični in civilnodružbeni aktivist, ki je delal za več somalijskih in mednarodnih mirovnih in razvojnih organizacij.

Novi parlament, katerega člane so avgusta izbrali tradicionalni starešine, je o predsedniku odločal na tajnem glasovanju. Predsednik bo moral zdaj imenovati premierja, ki bo oblikoval vlado, kar bi lahko trajalo še nekaj tednov.

Šarif Šejk Ahmed je že priznal poraz in obljubil sodelovanje z novim predsednikom. Kot je dejal, je vesel, da država ni več v prehodnem obdobju. Zahodni opazovalci sicer o Ahmedu nimajo dobrega mnenja in glede na julija objavljeno poročilo Združenih narodov so v času njegove vladavine sistematično poneverjanje, zloraba sredstev in kraja javnega denarja postali vladna praksa.

Novi poslanci začeli delo
Volitve predsednika so že večkrat preložili in že zamudili za to določeni rok - 20. avgust, ob tem pa so naleteli na pritiske mednarodne skupnosti, naj glasovanje vendarle čim prej izvedejo. Prav 20. avgusta je prisegel prvi uradni parlament po 21 letih. V njem je 275 poslancev, ki jih je izbralo 135 tradicionalnih starešin.

Z izvolitvijo predsednika države so poslanci končali proces vzpostavljanja novih oblasti. Te bodo dokončno zamenjale šibko prehodno vlado, ki je bila tarča kritik zaradi korupcije in se ni zmogla postaviti zoper islamske skrajneže. Država je bila vse od padca diktatorja Mohameda Siada Barreja v razsulu, v državljanski vojni pa so se za oblast borili različni klani.