37-letnik je pred šestimi leti z ženo zapustil svoj odročni atol v Kiribatih in se preselil v višje ležeče predele Nove Zelandije, kjer so bili tudi rojeni njegovi trije otroci. Tamkajšnje oblasti so že dvakrat zavrnile njegov argument, da je zaradi dvigajoče se morske gladine zanj in za njegovo družino vrnitev na Kiribate prenevarna, poroča AP.

16. oktobra bo zato njegov odvetnik Michael Kidd skušal prepričati še novozelandsko višje sodišče. Kidd, strokovnjak za človekove pravice, pravi, da se bo, če bo treba, obrnil tudi na vrhovno sodišče. Pravni strokovnjaki moškemu sicer ne pripisujejo večjih možnosti za uspeh, bo pa mednarodna skupnost primer pozorno spremljala, saj bi bil lahko precedenčen za prebivalce številnih nizko ležečih otokov, ki jim zaradi podnebnih sprememb grozi, da jih ocean povsem preplavi.

Kiribati, revno otočje v Pacifiku nekje na pol poti med Havaji in Avstralijo, sestavlja 33 koralnih atolov in imajo 103.000 prebivalcev, znanstveniki pa ga izpostavljajo kot eno izmed držav, ki je najbolj na udaru zaradi segrevanja ozračja in dviganja morske gladine.
Omenjeni prebivalec Kiribatov je v svoji izjavi opisal izjemno visoke plime, znane kot "kraljevske plime", ki so okoli leta 1998 začele redno prebijati kiribatske zaščitne nasipe, uničevati pridelek, poplavljati domove in prinašati bolezni v vasi brez ustrezne kanalizacije. Pitna voda je nenadoma postala nepitna, ljudje so po njej bruhali, višje ležečih predelov, kamor bi se prebivalci lahko preselili, pa ni.

"Za nas ni prihodnosti"
Po navedbah moškega, ki zaradi novozelandske zakonodaje ne sme biti imenovan, bi vrnitev na otok ogrozila življenji njegovih dveh najmlajših otrok: "Za nas na Kiribatih ni prihodnosti, še posebej za moje otroke. Za nas tam ni ničesar." Družina trenutno živi in dela na novozelandski farmi.

Prejšnji teden je mednarodni odbor podnebnih znanstvenikov objavil poročilo, v katerem so zapisali, da je "izjemno verjetno", da svetovno segrevanje povzroča človeška dejavnost, ob tem pa napovedal, da bi se lahko oceani do konca stoletja dvignili tudi do enega metra. Če bi se to res zgodilo, bi večina Kiribatov preprosto izginila.

Zakonodaje, kam in kako s takimi "podnebnimi begunci", ni. Je pa sodnik Bruce Burson povedal, da pravni koncept begunca opredeljuje kot nekoga, ki ga preganjajo, za kar pa je potrebno človeško posredovanje. Po Bursonovih besedah je sodišče njegovo zahtevo zavrnilo, ker ga nihče ne preganja.
Sodišče je tudi sklenilo, da ni nobenih dokazov, da so okoljske razmere na Kiribatih tako slabe, da bi bili moški in njegova družina ob vrnitvi v neposredni nevarnosti. Primer pa je sodišče tudi zavrnilo, ker položaj dotične družine ni nič drugačen od vsesplošne populacije Kiribatov.