Ščit naj bi Evropo branil pred iranskimi raketami. Foto: EPA
Ščit naj bi Evropo branil pred iranskimi raketami. Foto: EPA

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ta teden presenetil, ko je v spravljivejšem tonu kot v preteklosti dejal, da si ne želi poslabšanja odnosov z EU-jem in ZDA zaradi ščita. Pred tem je Rusija odločno zavračala namero ZDA, da na Češkem in Poljskem postavi dele ščita, ki naj bi Evropo branil pred morebitnim raketnim napadom malopridnih držav, kot sta Iran in Severna Koreja.

Češki zunanji minister Karel Schwarzenberg meni, da Lavrove besede pomenijo pripravljenost na pogajanja, čeprav še vedno razmišljajo, kaj je najbolje za njihove interese, zato še vedno obstaja vprašanje, ali bodo dosegli kompromis. Med obiskom v Berlinu je po srečanju z nemškim zunanjim ministrom Frank-Walter Steinmeierjem dejal, da Rusija pošilja znake - pogajajte se z nami in mi bomo pripravljeni na pogajanja.

Nemški zunanji minister velja za ostrega nasprotnika namestitve ščita v Evropi, saj meni, da bi tako lahko spodkopali napore za zmanjšanje oborožitve v svet, sam pa tako kot Rusi tudi dvomi, da bi iranske rakete predstavljajo grožnjo evropski varnosti.

V Bratislavi sta se o ščitu pogovarjala tudi poljski premier Jaroslav Kaczynski in slovaški premier Robert Fico, vendar nista našla skupnega jezika. Fico namreč razume Rusijo, ki v ščitu vidi nevarnost za svojo varnost, in meni, da je to vprašanje ustvarilo nepotrebno napetost. Kaczynski zagovarja ščit, ki bi po njegovih besedah prinesel koristi vsej Evropi.