Vojislav Šešelj haaškega sodišča ne priznava in ga celo zasmehuje. Na obravnavah se kot izkušen pravni strokovnjak brani sam. Foto: EPA
Vojislav Šešelj haaškega sodišča ne priznava in ga celo zasmehuje. Na obravnavah se kot izkušen pravni strokovnjak brani sam. Foto: EPA

Novembra lani je predsedujoči sodnik na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Jean-Claude Antonetti napovedal, da bo sodišče 12. januarja 2010 zaslišalo še zadnjo pričo. Zaradi varnosti so njeno identiteto skrili pod psevdonim VS-037. Vodja srbskih radikalcev Vojislav Šešelj je namreč v svoji knjigi Afera Hrtkovci (2007) namerno razkril identiteto treh zaščitnih prič, zaradi česar je postal prvi haaški obtoženec za vojne zločine, ki so mu sodili tudi zaradi nespoštovanja sodišča. Julija lani je bil tako obsojen na 15 mesecev zapora.

Ustavitev sojenja zaradi grožnje zaščiteni priči
Sojenje Šešlju se je začelo novembra 2006, a je takrat začel gladovno stavkati in se ni pojavil v sodni dvorani. Sojenje se je nadaljevalo leta 2007, ko je izšla omenjena knjiga. Ker je tožilstvo skrbela varnost prič, eni izmed njih naj bi celo grozili, je bilo sojenje februarja 2009 znova prekinjeno. Haaško sodišče je takrat sprožilo zaupno preiskavo o trditvah, da naj bi obtoženi s pritiski na priče ogrozil neoporečnost sojenja. Izsledki preiskave javnosti niso dostopni. Tožilstvo je že pred februarsko prekinitvijo predstavilo 71 prič.

Šešlja, ki se je Haagu predal februarja 2003, osnovna obtožnica bremeni sodelovanja v skupinskih zločinskih dejavnostih med vojno v BiH-u, na Hrvaškem in Vojvodini v obdobju od leta 1991 do 1995. Cilj naj bi bila trajna razselitev nesrbskega prebivalstva z večjih območij, ki bi bila nato priključena novi srbski državi.

Glede na to, da je Šešelj napovedal, da obramba ne bo predstavila svojih dokazov, bi se lahko z današnjim zaslišanjem postopek končal. Do konca sojenja bi lahko sledili le še sklepni besedi tožilstva in obrambe.