Kot napovedujejo javnomnenjske raziskave, bodo volivci kaznovali vladajočo levo sredino, ki jih je razočarala v obdobju po izbruhu finančne krize v državi.

Največji opozicijski stranki, desna Stranka neodvisnosti in sredinska Stranka napredka, naj bi dobili vsaka po 25 odstotkov glasov. Stranki sta v preteklosti že večkrat vladali skupaj in verjetno je, da bosta tudi tokrat oblikovali koalicijsko vlado.

Kolaiciji grozi hud poraz
Po drugi strani strankam sedanje vladajoče koalicije, socialdemokratskemu Zavezništvu in Gibanju levice - Zeleni, grozi hud poraz. Za zadnjo stranko glede na raziskave sploh ni zanesljivo, ali se bo uvrstila v parlament, kamor pa bi se utegnila prebiti Piratska stranka.

Sedanja vlada, prva izključno leva vlada v Islandiji doslej, je nastala po izbruhu finančne krize konec leta 2008, a očitno s svojim ravnanjem volivcev ni prepričala. Leta 2009 je Islandija začela pristopna pogajanja z EU-jem, a stranki, ki se jima obeta zmaga, se zavzemata za njihovo ustavitev. V islandskem parlamentu je 63 sedežev, ki se delijo po proporcionalnem sistemu, najmočnejša stranka pa tradicionalno dobi premierski položaj.

Od krize do zgodbe o uspehu
Islandsko zgodbo strokovnjaki radi dajejo za zgled uspešnega reševanja krize. Leta 2008 je finančna kriza povsem ohromila ta mali otok in po množičnih protestih odnesla desnosredinsko vlado premierja Geira Haardeja. Koalicijo sta takrat - ironično - sestavljali Stranka neodvisnosti in Zveza socialnih demokratov.

Islandija se je potem s serijo drastičnih ukrepov (eden od njih je bil nedvomno ta, da je nova, levosredinska vlada pustila, da banke propadejo, namesto da bi jih zalagali s finančnimi injekcijami) počasi izkopala iz krize - gospodarstvo je okrevalo, krona je ponovno pridobila vrednost, nezaposlenost se je zmanjšala in otok je ponovno zacvetel.

Ljudje razočarani
Zakaj bodo volivci torej, kot vse kaže, na oblast ponovno ponesli tiste, ki so bili najprej odgovorni za krizo? Independent v svojem današnjem članku z naslovom "Volite za nas - politike, ki smo spravili Islandijo v bankrot!" piše, da gre za to, da "islandska politika ne deluje". V zadnjem času se je namnožilo nepregledno število na novo ustanovljenih strank in prav zaradi delitve glasov naj bi se najbolj okoristila desna sredina.

Islandci so pričakovali, da se bodo lahko tudi sami hitro izkopali iz krize, a številne še vedno pestijo stiske, ki jih vlada ni mogla odpraviti. Dejstvo je, da se Islandija še vedno koplje iz krize in da se zadeve - vsaj za povprečnega človeka - niso čez noč spremenile. Opozicija jih je ujela na populistične obljube o boljših časih in o rezanju hipotek. Mnenja javnosti se krešejo tudi na temo zgoraj omenjenega vstopa v EU in prevzema evra.