V turizmu je zaposlenih vse več ljudi, rastejo nova prenočišča, letos pa bo državo s 320.000 prebivalci obiskalo skoraj 600.000 ljudi - za primerjavo, leta 1980 je otok obiskalo le 65.000 turistov.
Tako Lonely Planet kot National Geographic sta Islandijo uvrstila na svoj seznam destinacij, ki jih je treba v letu 2012 nujno obiskati. Islandski turistični urad z vesljem sprejema prišleke, ki v zadnjih letih dobivajo napotke, da je čas finančne krize izjemna priložnost za (relativno, vseeno govorimo o severni destinaciji, kar je avtomatično dražje od preostalega sveta) cenovno ugoden obisk Islandije.

Otok izjemne narave, gejzirjev, fjordov, ledenikov, kitov, slovite Modre lagune in slikovitih mestec se je praktično čez noč transformiral iz elitne destinacije za zgolj peščico (premožnejših) avanturistov v priljubljeno turistično destinacijo. Kar nekako izniči cel čar Islandije kot izoliranega severnjaškega otoka, kjer je popotnik lahko eno z naravo (ne da bi se spotikal ob druge turiste).
"Ne" cenenim atrakcijam
Ali, kot je zapisano v blogu pravega "islandofila" "I'd Rather Be In Iceland" (Raje bi bil na Islandiji), "sebično upam, da Reykjavík nikdar ne postane destinacija za dekliščine in fantovščine in da nikdar ne bomo videli velikih tematskih parkov ali drugih kičastih atrakcij, ki sicer služijo denar, a naredijo območje ceneno".
In še: "Na Islandiji se stvari počnejo malce drugače kot drugje po Evropi - bolj sproščeno in počasneje. Res sovražim misel, da bi priletel na letališče, kjer bi se nato direktno usedel na neki ekspresni vlak, ki bi se najprej ustavil pri Modri laguni, nato pa še na neki veliki železniški postaji sredi Reykjavíka, kot so vse druge velike in grde železniške postaje po Evropi."

Atraktivne lagune
Spremembe v turizmu na Islandiji je sicer v sinočnjih Odmevih preverjal tudi RTV-jev dopisnik Boštjan Anžin, ki se je najprej ustavil prav pri eni največjih atrakcij otoka, že omenjeni Modri laguni.
"Velika priložnost za Islandijo je ogromna geotermična energija, ki jo imamo. Lahko postanemo država zdravja in dobrega počutja. Imamo edinstvene vire, na katerih lahko gradimo," pove Grimur Saemundsen, direktor Modre lagune.

Pravi turistični magnet je tudi ledena laguna in osupljivi prizori, ko se ledenik sreča z morjem. "Lahko vidite le 10 odstotkov ledene gore, 90 odstotkov je je pod vodo. Temperatura vode je od 2 do 6 stopinj poleti, pa vse do minus 5 pozimi, ne da bi zamrznila," razlaga vodnica po Ledeni laguni. Laguna pritegne vse več ljudi - vsak dan jo zdaj obišče okoli 800 ljudi.

Uhajajo stvari izpod nadzora?
Na Islandiji je turizem pomembna gospodarska panoga, še posebej zdaj, po začetku gospodarske krize, ko si obisk tega otoka lahko privoščijo številni turisti. A marsikdo se tudi tu sprašuje, ali je turizem še pod nadzorom. "Mogoče to ni lepo reči, a imam občutek, da se Islandci počutijo tako ogrožene, da si tako zelo želijo spet nazaj v leto 2007 ali pa 2006, da se prodajajo. In to ni dober občutek," meni Helena Dejak, Slovenka, ki že skoraj 40 let živi na Islandiji in je leta 1988 tu ustanovila turistično agencijo Nonni travel.

Tega se zaveda tudi Gudbjörg Ragnarsdottir, upravnica najstarejšega islandskega hotela Tondastoll. "Paziti moramo, da ne bo gneče. Gostom to ni všeč. Hočejo osamitev, mir. Paziti moramo, da Islandija ne postane preveč poceni. Ohraniti moramo določen standard."

Islandija tudi stavi na čisto okolje, turisti pogosto manj. Anžin poroča, da je glavni izziv, pred katerim stoji vzpenjajoči islandski turizem, kako tujce v državo privabiti tudi pozimi, ko je sicer manj sonca in svetlobe, več vetra in snega, občudovanja vrednih prizorov pa zato nič manj.
Večina hotelov je takrat praznih, napolnijo se med visoko sezono, ki na Islandiji, kot v drugi severnjaških deželah, traja le med junijem in avgustom. Morda to vseeno ni čisto slaba stvar. Morda je Islandija na poti, da bo samo še zunaj sezone kazala svojo "pristno", neskomercializirano podobo. A za zdaj svoj čar še ohranja.