Nekdanji nemški nacistični režim je okoli 100.000 ljudi obtožil "vojne izdaje" in jih obsodil na smrt. Od tega so v resnici usmrtili 20.000 ljudi, še vedno pa se peščica preživelih bori, da bi jim zdajšnja oblast vrnila spoštovanje in dostojanstvo.

Zakon, ki obsoja izdajalce režima, izvira iz časa francosko-nemše vojne leta 1872, nacistični režim pa ga ja znova obudil leta 1934. Od takrat dalje so bili lahko zaradi negativnih komentarjev o Hitlerju, pomoči Judom pri pobegu ali posedovanja letaka, ki je naznanjal konec nacističnega režima, obsojeni tudi Nemci.

In čeprav je danes večina žrtev diktatorskega sistema rehabilitirana, se še vedno postavlja vprašanje, kaj storiti s tistimi, ki so bili označeni za t. i. vojne izdajalce. Ko je leta 2006 nemška levičarska stranka začela njihovo rehabilitacijo, so konservativci, kot je Norbert Geis, izrazili nestrinjanje z idejo.

"Takrat si nismo prizadevali, da bi rehabilitirali vojne izdajalce," meni Geis. "Imeli smo dokaze, ki so potrdili domneve, da so nekateri izmed teh izdajalcev s svojimi akcijami namenoma ogrožali tako lastna življenja kot življenja svojih tovarišev, in vsekakor takšnega vedenja nismo hoteli nagraditi."

Skrb vzbujajoča ravnanja dezerterjev
Zgodovinar Ralf-Dieter Mueller meni, da je v nekaterih primerih rehabilitacija vojnih izdajalcev zapletena. Nemški vojak, ki je dezertiral in nato sovražniku povedal za lokacijo nemške čete, je, na primer, namenoma ogrožal življenja drugih vojakov. "V takih primerih je res zaznati potuhnjenost, ki jo je težko opravičiti in odobriti," meni Mueller.

Medtem so nemški konservativci izrazili odpor do rehabilitacije vseh vojnih izdajalcev, ravno zaradi zgoraj opisanega primera izdaje nacističnega režima. Hkrati opozarjajo, da ne moremo ločiti dobrega izdajalca od slabega, saj sta v vsakem primeru oba ogrožala življenja drugih.

Predsednik berlinske frakcije Zveza 90/Zeleni Wolfgang Wieland je šel še korak dlje, ko je izjavil: "Polkovnik Claus von Stauffenberg je med napadom na Hitlerja leta 1944 ubil tudi druge častnike. Vedel je, da bo kolateralna škoda neizogibna. Ne glede na to, je naredil, kar je menil, da je prav."

Od izdajalca do narodnega heroja
Čeprav ima danes Stauffenberg sloves narodnega heroja, pa z mnogimi vojnimi izdajalci ni tako. Veliko jih še vedno čaka na vrnitev dostojanstva in spoštovanja. Med njimi je tudi Ludwig Baumann, vodja Zveze žrtev nacističnega režima, ki mu nemški parlament leta 2002 ni odobril rehabilitacije.

"Postavljeni smo v položaj, ko gre pravzaprav za norčevanje iz vojnih žrtev," je dejal Baumann, ki je iz Hitlerjeve vojske dezertiral leta 1942, nato pa so ga ujeli in mučili, ker ni hotel izdati imena francoskega vojaka, ki mu je pomagal pri pobegu. 87-letni Baumann je sicer rehabilitiran, še vedno pa vodi kampanjo za splošno rehabilitacijo vseh vojnih izdajalcev nacističnega režima. O njegovem predlogu bo nemški parlament znova odločal 8. septembra. Jim bo tokrat uspelo?