Splošno znano dejstvo je, da ima Japonska eno najstarejših prebivalstev na svetu, ki pa se hitro zmanjšuje: zdaj je Japoncev okoli 127 milijonov, v prihodnjih 50 letih pa naj bi se zmanjšalo za tretjino. Pri tem je še bolj skrb vzbujajoče dejstvo, da se hitro zmanjšuje delež aktivne populacije: velika 'baby boom' generacija, rojena med letoma 1947 in 1949, ki je bila zaslužna za japonski gospodarski čudež, se zdaj upokojuje in za sabo pušča težko breme mlajšim generacijam, piše britanski Economist.

Logičen odgovor za rešitev nastalega položaja je očiten, a za mnoge Japonce nesprejemljiv - več priseljencev. Trenutno je v državi le 2,2 milijona priseljencev, kar predstavlja samo 1,7 odstotka vse populacije, mednje je všteto tudi 400.000 pripadnikov druge ali tretje generacije Korejcev, ki so obdržali korejsko državljanstvo, vendar pa so v vseh drugih ozirih Japonci. V zadnjem desetletju se je število priseljencev podvojilo, a še vedno predstavljajo veliko manjši delež kot v drugih velikih bogatih državah. Priseljenci imajo večinoma dovoljenje le za kratko bivanje, medtem ko je stalno dovoljenje za bivanje mogoče dobiti šele po desetih letih vzornega vedenja.

Politiki in mediji ves čas poudarjajo, da utegne povečanje priseljencev povzročiti socialno nestabilnost. Pravosodno ministrstvo opozarja na visoko stopnjo kriminala med tujci in le stežka dodaja, da so omenjene zločine storili nezakoniti priseljenci in ne zakoniti.

Predlog za prihodnost
V zadnjem obdobju prvič v zgodovini Japonske postaja vse glasnejša vrsta liberalnih politikov, predvsem v vladajoči Liberalni demokratični stranki, ki se zavzemajo za bolj odprto priseljensko politiko. Med drugim pozivajo, da se mora število tujcev v prihodnjih 50 letih dvigniti na 10 milijonov, izmed teh pa naj večina postane naturaliziranih Japoncev. Predlagajo tudi, naj se število tujih študentov z zdajšnjih 132.000 poveča na en milijon, v državo pa naj ne bo dovoljen le vstop tujim delavcem, temveč tudi njihovim družinam.

Avtor načrta Hidenori Sakanaka, nekdanji vodja urada za priseljence v Tokiu in zdajšnji vodja inštituta za japonsko priseljensko politiko, ima pred očmi multikulturno Japonsko, v kateri po njegovih besedah spoštovanje do cesarske družine ne bo najbolj zavezujoča in samoumevna značilnost družbe, temveč samo možnost. Predlog je zanimiv, a zelo malo možnosti je, da ga bo japonska družba široko sprejela. Konservativne stranke namreč prepričujejo družbo, da tuji delavci odžirajo plačo domačim.

Prihod brazilskih in perujskih Japoncev v 80. letih
A nekoč res zelo ozek pogled na tujo delovno silo se je vsaj malce spremenil že pred leti. Manjša in srednje velika podjetja so bila prva, ki so v poznih 80. letih prejšnjega stoletja pozvala k vstopu več tujih delavcev, da bi lahko ostala konkurenčna. Takrat so v državo, predvsem v industrijska območja v okolici Tokia in Nagoje, prišli Brazilci in Perujci, ki so bili potomci Japoncev. Letos je združenje velikih podjetij Keidanren, v okviru katerega zdaj dela 180.000 ljudi, pozvalo k aktivnejši priseljenski politiki, s katero bi v državo privabili več tujih visoko izobraženih delavcev, zavzema pa se tudi za ponovno uvedbo triletnih izobraževalnih programov, ki so odličen način za prihod tujih delavcev.

Delavci se najprej eno leto izobražujejo, potem pa dve leti v praksi preizkušajo svoje znanje. Do zdaj so taki programi zagotavljali predvsem poceni delovno silo iz Azije, ki so delali v tekstilni industriji, kmetijstvu in ribištvu, pogosto pa so bili žrtve delodajalcev, ki so jih prisilili v daljši delovnik in nižjo plačo, kot je zakonita določena minimalna priprava. Mnogi tujci, ki pridejo prek takšnih programov v tujino, se po njihovem koncu vrnejo domov, saj se želijo zakonito vrniti. Sakanaka se zavzema za ukinitev omenjenih programov.

Konservativci so prepričani, da je poskus z južnoameriškimi potomci Japoncev spodletel, saj so bili kljub japonskim imenom še vedno tujci. A to ni, vsaj v celoti, res. Severno od Tokia, kjer ima svoje tovarne podjetje Sanyo, leži tudi podjetje v lasti družine Kazuje Sakamota, ki že desetletja izdeluje dele za Sanyo. V njem predstavljajo tri petine od 300 delavcev tujci, največ brazilski Japonci. Tujci so mesto dejansko oblikovali, pravi Sakamoto. "Dejstvo je, da so tuji delavci v domovino razširili besedo o priložnosti in drugi dobri delavci so temu prisluhnili in prišli." Sakamoto je prepričan, da bi morala biti Japonska veliko gostoljubnejša do tujih delavcev, predvsem do mladih ljudi iz drugih azijskih držav.

Na pohodu gospodarska kriza
Ali bo iniciativa o številčnejšem prihodu tujcev padla na plodna tla, za zdaj še ni znano. Politika se še ne ukvarja s tem, saj je trenutno veliko bolj pereča gospodarska kriza, ki ji tudi Japonska, predvsem pa tuji delavci v njej, ni ušla. Novembra je industrijska proizvodnja upadla za rekordnih 8,1 odstotka v primerjavi z mesecem prej, nezaposlenost pa se je povišala na 3,9 odstotka.

Sakamoto pravi, da trenutno ne namerava vzeti novih tujih delavcev, a tudi ne misli nikogar izmed zaposlenih odpustiti. A Toyota in Sony sta že začela odpuščati Brazilce, mnogi so ostali brez stanovanj in celo brez denarja za vozovnico v Brazilijo.

K. T.