Nova zakonodaja bi zagotavljala enako raven zaščite v vseh članicah EU-ja. Začasna zaščita bi za begunce začela veljati takoj, trajala pa bi od enega do treh let, odvisno od razmer v Ukrajini. O predlogu bodo v četrtek razpravljali notranji ministri Unije.

Iz Ukrajine je zaradi ruske invazije v sosednje države zbežalo že skoraj 836.000 ljudi, je razvidno iz današnjih podatkov, ki jih je objavil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) na svoji spletni strani.

To je kar 160.000 beguncev več, kot jih je bilo po podatkih ZN-a v torek popoldne.

Več kot polovica se jih je zatekla na Poljsko. Od skupno 835.928 beguncev jih je na Poljsko doslej odšlo 453.982.

Sledi Madžarska, ki je sprejela 116.348 beguncev ali 14 odstotkov vseh. Na Slovaško se je zateklo 67.000 beguncev ali osem odstotkov vseh, v Rusijo pa odstotek (42.900 beguncev).

ZN: Notranje razseljenih milijon ljudi

Gre za kar 160.000 ukrajinskih beguncev več od 677.000, kolikor jih je navedel visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi v torek popoldne. Takrat je povedal tudi, da naj bi bilo v Ukrajini notranje razseljenih kar milijon ljudi, in opozoril, da Evropi grozi "največja begunska kriza v tem stoletju".

Združeni narodi so isti dan objavili nujen poziv k 1,5 milijarde evrov za zagotavljanje nujne humanitarne pomoči notranje razseljenim in beguncem iz Ukrajine.

Ukrajinske oblasti in Združeni narodi pričakujejo, da se bo odhajanje iz države še okrepilo, saj se zdi, da se je ruska vojska osredotočila na velika ukrajinska mesta. Po ocenah ZN-a bi se lahko v tujino zateklo okoli štiri milijone ljudi, še poroča AFP. Evropska unija je pred dnevi ocenila, da pričakujejo sedem milijonov beguncev. V Ukrajini sicer živi okoli 45 milijonov ljudi.

Boj za mesta na vlakih

Po poročanju dopisnika RTV Slovenija Boštjana Anžina, ki je na mejnem prehodu Sighetu Marmatei na ukrajinsko-romunski meji, kamor prihaja vse več beguncev iz Ukrajine in od koder je do zdaj večina odhajala naprej, k sorodnikom in prijateljem v druge evropske države, se povečuje število tistih, ki prihajajo z vlaki, avtobusi ali pa jih do meje pripelje kdo drug, nato pa v Romunijo vstopijo peš.

Med njimi je po besedah Anžina vse več tistih brez načrta, kako naprej, in vsaj začasno zatočišče najdejo pri katerem od romunskih prostovoljcev, v hotelih, telovadnicah in drugih objektih. Na romunski strani prostovoljci in humanitarne organizacije poskrbijo za hrano, pijačo, za tiste, ki vstopajo peš in nimajo svojcev, prijateljev, h katerim bi se lahko odpravili, ali pa ne vedo, kako bi pot do njih nadaljevali, najdejo začasna prenočišča.

Večkrat na dan pripelje vlak z okoli 800 do 900 potniki – materami z otroki, študenti, tudi iz Indije in afriških držav, ki pripovedujejo o težavnem potovanju, boju za mesta v vlakih na ukrajinskih železniških postajah. Do enega od več kot 100.000 romunskih domov, kjer so beguncem odprli svoja vrata, jih odpeljejo prostovoljci.

V Romunijo je v zadnjih dneh vstopilo že skoraj 80.000 Ukrajincev, a jih je polovica odšla naprej, za azil jih je zaprosilo okoli 400. Ker oblasti pričakujejo, da se begunski val ne bo ustavil, že postavljajo tudi šotorišča za nastanitev ljudi.

Pomoči ne manjka

Vse bolj pritiska tudi mraz, začenja tudi snežiti. Mnogi od prišlekov so starejši, onemogli ljudje.

"Z dvema kombijema je prispela celotna sirotišnica iz okolice Kijeva, težko je, da te ne ganejo ti prizori, ko jim ljudje pomagajo, delijo igrače. Marsikdo se zlomi, ko pridejo na varno," je povedal Anžin.

Kot pravi, je pomoči ogromno, te ne manjka. Pomoč prihaja s celotne države in iz tujine, ogromno je prostovoljcev, tudi tistih iz Ukrajine, ki so že prej pribežali v Romunijo.

V Romuniji skušajo zagotavljati tudi prevoze tistim, ki želijo iz Romunije po svetu, kjer imajo sorodnike. V ta namen naj bi razdelili več 100.000 brezplačnih vozovnic.

Včeraj je bilo prehajanje meje zaradi domnevnih težav z ukrajinskim informacijskim sistemom več ur ustavljeno, zaznali pa so tudi več poskusov nezakonitega prestopa meje mlajših moških, ki zaradi dekreta ne smejo zapustiti države, še poroča dopisnik RTV Slovenija.

Karmen W. Švegl o "drugačni" vojni

Iz Vinice v Ukrajini razmere na terenu spremlja dopisnica TV Slovenija Karmen W. Švegl, kjer se je odpravila med prostovoljce, ki so že postavili bojne pozicije, izza vreč, polnih peska, pa pravijo, da se bodo bojevali proti ruskim vojakom. Skladišče orožja na obronku mesta je že bilo tarča napada. Bojijo se, da bodo naslednjič civilni objekti. Prostovoljci zbirajo pomoč, ki jo bodo še nocoj poslali v Kijev, obenem pa prosijo mednarodno skupnost, naj ustavi morijo.

"Prosimo, naj Nato zapre ukrajinski zračni prostor, saj bo s tem preprečil humanitarno katastrofo. Kljub vsemu pa verjamemo v zmago," je pozvala ena od sogovornic. Pomagajo vsi, od študentov do duhovnikov. "Zaupamo gospodu Bogu. Verjamemo, da bo vojna kmalu minila in nam bo Boh prinesel mir," pa je povedal tamkajšnji duhovnik.

Za Karmen Švegl to sicer ni prva vojna, ki jo spremlja v živo. Kako se primerja z ostalimi vojnami, ki jim je bila priča?

"Poročala sem iz Sirije, Iraka, Afganistana ... moram reči, da je Ukrajina morda posebna, ker je tako velika država. Že sama logistika je res velik zalogaj, potem so te prebujajoče se celice znotraj Ukrajine, ki se prebujajo, na to opozarjajo tudi tukaj lokalci, da je treba biti pazljiv, komu zaupaš in kako se premikaš po državi, ceste so postale izjemno nevarne, ampak to je seveda podobno arabskemu svetu," pravi Švegl.

"Tukaj z novinarji zelo dobro sodelujemo, si pomagamo morda celo več kot v Iraku ali kje drugje, kjer so se novinarji bolj držali sami zase, in moram tudi reči, da so Ukrajinci izjemno pripravljeni pomagati in cenijo, da imamo novinarji za njih razumevanje, sploh pa to mednarodno podporo, ki jo imajo v Evropi."

Šveglova se trudi prebiti do Kijeva, a, kot pravi, je vsak dan težje, vlaki so natrpani, pot je nevarna zaradi napadov in eksplozij.

Begunce bo sprejela tudi Japonska

Japonski premier Fumio Kišida je napovedal, da bo Japonska sprejela ukrajinske begunce, ki bežijo pred rusko invazijo, s čimer prekinja običajno zadržanost države do sprejemanja prebežnikov in beguncev. Kišida je pojasnil, da je o tej odločitvi že obvestil države, ki mejijo na Ukrajino in trenutno sprejemajo begunce.

Po besedah Kišide Japonska pričakuje, da bo najprej sprejela tiste begunce, ki imajo v državi sorodnike ali prijatelje, prav tako se bo odzvala s humanitarnega vidika. Pri tem ni določil konkretne zgornje meje števila beguncev, ki bi jih sprejeli, in ni navedel, kako dolgo bodo lahko begunci ostali na Japonskem.

Japonska običajno sprejme le nekaj deset beguncev na leto od več tisoč prosilcev, njene meje pa so trenutno zaprte za skoraj vse tuje obiskovalce, da bi preprečili okužbe z novim koronavirusom. Kišida je dejal, da bodo begunce obravnavali zunaj sedanjega mejnega režima, ki omejuje prihode iz tujine.

Japonska je podprla tudi mednarodne ukrepe za sankcioniranje ruskih in beloruskih posameznikov, izvoza in finančnih institucij, Ukrajini pa je ponudila posojila in nujno humanitarno pomoč.