Deklice na posnetku nosijo hidžabe, slišati pa je mogoče, kako recitirajo prve verze korana. Foto: Youtube
Deklice na posnetku nosijo hidžabe, slišati pa je mogoče, kako recitirajo prve verze korana. Foto: Youtube
Nigerija
Kampanja za rešitev ugrabljenih deklic se je razširila po vsem svetu. Foto: EPA
Malala Jusafzaj
Kampanji se je pridružila tudi pakistanska borka za pravice deklic Malala Jusafzaj. Foto: EPA

Vodja Boko Harama Abubakar Šekau je povedal, da so se vse deklice spreobrnile v islam, na posnetku pa jih je mogoče videti med molitvijo. Na 17 minut dolgem posnetku, ki so ga poslali francoski agenciji AFP, govorijo tri deklice, oblečene v hidžab. Dve deklici sta povedali, da sta se spreobrnili v islam, ena pa je bila že prej muslimanka.

Deklice na posnetku delujejo mirne, povedale so, da jih niso poškodovali. Na posnetku je mogoče videti približno 130 deklic, kar je malo manj kot polovica tistih, ki so bile ugrabljene.

"Te deklice, te deklice, ki ste jih sami zavzeli, smo osvobodili. Postale so muslimanke," je v posnetku povedal Šekau. Ob tem je dodal še, da bodo deklice zadrževali, dokler ne bodo nigerijske oblasti izpustile vseh upornikov, ki so zaprti v nigerijskih zaporih. Po pisanju BBC-ja to pomeni, da se je Boko Haram pripravljen pogajati.

Guverner: Imamo informacije o deklicah
Že pred objavo posnetka je guverner nigerijske zvezne države Borno Kashim Shettima povedal, da so dobili informacijo, kje se nahaja 200 deklic, ki so jih ugrabili pripadniki islamistične skupine Boko Haram. Domnevne informacije jepredal vojski, da jih preveri, ob tem pa je izrazil prepričanje, da deklic niso odpeljali čez mejo v Čad ali Kamerun. 276 deklic so 14. aprila v kraju Chibok na severovzhodu Nigerije ugrabili pripadniki islamistične skupine Boko Haram. 53 deklicam je uspelo pobegniti, druge pa zadržujejo na neznanem kraju.

Skupina Boko Haram je priznala, da je ugrabila deklice, ob tem pa so povedali, da nikoli ne bi smele biti v šoli, ampak da bi se morale poročiti. Skupina je zagrozila, da bo deklice prodala kot sužnje. Večina deklic, ki so jih ugrabili, je kristjank, med njimi pa so tudi muslimanke. Živele so v skupnosti, v kateri živijo pripadniki obeh veroizpovedi.

Pomoč pri iskanju deklic ponudile številne države
Ugrabitev deklic pred mesecem dni je močno razburila nigerijsko in svetovno javnost, krepijo pa se tudi prizadevanja za rešitev ugrabljenih nigerijskih deklic. V soboto je tako v Nigerijo prispela skupina francoskih strokovnjakov, ki bodo pomagali pri iskanju ugrabljenih šolark, nigerijski predsednik Goodluck Jonathan pa je sporočil, da bo deklice pomagala iskati tudi izraelska protiteroristična enota. Pomoč so ponudile tudi ZDA, Velika Britanija in Kitajska.

Na ugrabitev deklic se je odzval tudi Varnostni svet Združenih narodov, ki je izrazil ogorčenje nad ugrabitvami deklet in zahteval njihovo takojšnjo izpustitev, v nasprotnem primeru je zagrozil z ukrepanjem. ZDA so Varnostni svet pozvale, naj skupino Boko Haram uvrsti na seznam terorističnih skupin.

Kampanjo za osvoboditev deklic je sprožilo tudi več znanih osebnosti, med njimi ameriška prva dama Michelle Obama in britanski premier David Cameron. "Kar se je zgodilo v Nigeriji, ni osamljen incident, ampak zgodba, ki jo vsak dan vidimo, ko deklice po vsem svetu ogrožajo svoja življenja, ko sledijo svojim ambicijam," je povedala Michelle Obama.

Vrh zahodnoafriških držav že v soboto v Parizu?
Francoski predsednik Francois Hollande je ponudil, da bo gostil vrh, na katerem bi se srečali voditelji zahodnoafriških držav. Vrh bi bil posvečen varnostnim razmeram v zahodni Afriki, s poudarkom na skupini Boko Haram. "Z nigerijskim predsednikom Goodluckom Jonathanom sva predlagala srečanje nigerijskih sosed," je povedal Hollande. Dodal je še: "Če se bodo države strinjale, bo vrh potekal naslednjo soboto v Parizu." Vrha naj bi se udeležili voditelji najmanj petih držav - Nigerije, Kameruna, Nigra, Čada in Benina, pa tudi predstavniki ZDA, Velike Britanije in držav Evropske unije.

Skupina Boko Haram je leta 2009 začela kampanjo terorja na severu Nigerije, sledili so napadi, eksplozije in ugrabitve, vse za strmoglavljenje osrednjih oblasti in vzpostavitev srednjeveškega islamskega kalifata na podlagi strogih šeriatskih zakonov. Skupina je v teh letih postala daleč največja grožnja varnosti in stabilnosti v največji afriški izvoznici nafte s 170 milijoni prebivalcev, od katerih je ena polovica muslimanov, ki živijo pretežno na severu, in druga polovica na jugu živečih kristjanov.