Vodja skrajne islamske skupine Boko Haram Abubakar Šekau je prvič po ugrabitvi šolark 14. aprila v videosporočilu zatrdil, da so člani njegove skupine res ugrabili dekleta. Do zdaj se je uspelo rešiti le 53 dekletom, usoda drugih pa je, kot se zdi, zapečatena.

"Bog mi je ukazal, naj jih prodam, one so njegova lastnina, jaz bom le izpolnil njegova navodila," je dejal Šekau. Ugrabljena dekleta bodo prodali, za zdaj pa jih zadržujejo kot sužnje. Po nepotrjenih navedbah lokalnih voditeljev v Chiboku naj bi dekleta že prepeljali čez mejo v Čad in Kamerun ter jih prodali kot neveste tudi za samo 12 ameriških dolarjev.

Kritiziral demokracijo in zahodno izobraževanje
V posnetku je Abubakar Šeka med drugim kritiziral demokracijo, zahodno izobraževanje ter napore za mirno sobivanje muslimanov in kristjanov. Boko Haram v prevodu pomeni "zahodna izobrazba je grešna".

Skupina deluje na muslimanskem severu Nigerije in izvaja napade na vladne ustanove in civiliste. Napada pa tudi krščanske cerkve in šole, v katerih se po njihovih trditvah držijo zahodnega učnega načrta. Nasilna kampanja skupine je samo letos zahtevala najmanj 1500 življenj. Nasilje je načeloma omejeno na tri severovzhodne zvezne države Nigerije - Borno, Yobe in Adamawa. Vlada v Abudži je že maja lani uvedla izredne razmere v teh zveznih državah, da bi zajezila nasilje.

Nigerijski predsednik Goodluck Jonathan je sicer v nedeljo obljubil, da bodo rešili šolarke. "Obljubljamo, da jih bomo rešili, kjer koli že so," je zagotovil Jonathan. Ob tem je pozval starše, skrbnike šolark in lokalne skupnosti, naj sodelujejo v reševalni akciji.

Pomoč ponudile ZDA
Po besedah nigerijskega predsednika so državljani lahko upravičeno jezni na vlado zaradi počasnega napredka pri reševanju deklet. Jonathan je še razkril, da bo vlada za sodelovanje pri reševanju prosila sosednje države - Kamerun, Čad, Niger in Benin. Tudi ZDA so že potrdile, da bodo Nigeriji pomagale v boju proti Boko Haramu in pri reševanju deklet.

Aretirali pobudnico protestov
Je pa zanimivo, da so nigerijske oblasti začasno odvzele prostost pobudnici protestov v prestolnici Abudži, ki so bili uperjeni proti ugrabitvi deklet in prepočasnemu ravnanju nigerijske policije. Ukaz za aretacijo Naomi Mutah naj bi odredila kar prva dama Patience Jonathan, ki ima v Nigeriji veliko politično moč. Kot piše Al Jazeera, je prva dama dvomila o legitimnosti protestov in njihovih pobudnic. Med drugim je podvomila o tem, da so bila dekleta res ugrabljena, pobudnice protestov pa je označila za članice skupine Boko Haram.

Glavno pobudnico protestov Naomi Mutah in še eno izmed protestnic Saratu Angus Ndirpaya je nigerijska policija v ponedeljek pridržala na policijski postaji, in to po tem, ko sta bili na sestanku pri Patience Jonathan. Kot razlog za pomisleke je Jonathanova navedla, da med ugrabljenimi dekleti ni nobena njuna hči in da ženski le podpirata matere ugrabljenih deklet, ki so se udeležila protesta.

Policija je za zdaj izpustila Mutahovo, Nyadarjeva pa je še vedno v priporu.

Po pisanju BBC-ja pa naj bi bila nigerijska prva dama užaljena, da k njej na pogovor niso prišle matere ugrabljenih deklet, temveč so raje poslale Mutahovo kot svojo zastopnico.