Evropska unija je že pred vstopom Bolgarije v povezavo zahtevala reformo sodstva in opozarjala na premajhen napredek v boju proti organiziranemu kriminalu, katerega lovke sežejo do najvišjih predstavnikov oblasti, a je balkanska država januarja lani skupaj z Romunijo vseeno postala članica, čeprav je Bruselj zamrznil nekaj finančne pomoči za obnovo infrastrukture.

Dve žrtvi v 24 urah
A kljub nenehnim opozorilom in zamrznitvi pomoči se razmere v tej balkanski državi niso izboljšale, ampak kvečjemu še poslabšale. Zadnja žrtev kriminalcev je bil znani pisatelj Georgi Stoev, ki se je mafijski bratovščini zameril s svojimi knjigami, v katerih opisuje vlogo mafije v bolgarski družbi od padca komunizma leta 1989.

Pred hotelom v Sofiji so 35-letnega Stoeva enkrat ustrelili v glavo in pozneje je umrl v bolnišnici. Le nekaj ur pred tem je bil (prav tako v bolgarski prestolnici) pred svojim domom v mafijskem slogu ubit Borislav Georgiev, vodja energetskega podjetja, ki skrbi za vzdrževanje jedrske elektrarne Kozlodui.

Mafijske vrste naj bi sestavljali večinoma pripadniki nekdanje komunistične tajne službe, ki so spretno izkoristili svoje zveze in znanje za nečedne posle, s čimer naj bi nadzirali precejšen del gospodarstva.

Novi pozivi Bruslja
EU je po zadnjih umorih znova pozval Bolgarijo, da sprejme nujne ukrepe za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Naslednji teden bodo v državo odpotovali evropski strokovnjaki, preden Evropska komisija julija predstavi poročilo o napredku bolgarskih oblasti v boju proti kriminalu in korupciji. Zaradi sedanjih razmer se med evropskimi politki pojavlja vse več zahtev po sankcijah Bruslja proti Bolgariji.

"Ne moremo kar naprej ponavljati, da je potrebno storiti več," je prejšnji mesec med obiskom Bolgarije dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in opozoril, da "neskončne preiskave in zavlačevanja sodnih postopkov ne prispevajo k pravici".

Policisti izdajali podatke
Še posebej je skrb zbujajoče sodelovanje predstavnikov oblasti v mafijskih poslih. Tako je na vse obljube politikov prejšnji mesec padla senca dvoma, ko so prijeli visoke policijske uradnike, ki so obtoženi zlorabe oblasti in posredovanja občutljivih informacij mafijskim šefom, zaradi česar naj bi upadla količina zaseženih mamil.

Bolgarija leži na glavni evropski poti za tihotapljenje mamil, imenovani tudi balkanska pot, ki predstavlja velik del zaslužka kriminalnih tolp. In prav z denarjem od trgovine z mamili, predvsem z amfetamini, naj bi se financirale skrajne islamske skupine, kot so Hezbolah in Islamski džihad, ugotavlja nedavno poročilo komisije bolgarskega parlamenta.

Zaradi uhajanja podatkov z notranjega ministrstva se je občutno zmanjašala količina zaseženih mamil. Tako je bilo leta 2005 zaseženih 1.018 kilogramov amfetaminov, leta 2006 324 kilogramov in lani samo še 169.

Prazne obljube vlade
Socialistična vlada premierja Sergeja Staniševa je že ob prihodu na oblast leta 2005 napovedala intenzivno kampanjo proti korupciji in kriminalu, a do zdaj ta kampanja še ni obrodila sadov.

Ta teden je Stanišev znova obljubil ostre ukrepe za reševanje teh težav. Vlada je v sredo pripravila načrt čiščenja svojih vrst od podkupljivih politikov, ki naj bi bili povezani s podzemljem, s čimer hoče EU-ju dokazati, da misli resno s svojimi obljubami. Načrt notranjega ministrstva predvideva reorganizacijo in zamenjave v policijskih vrstah kot tudi večje število policistov na ulicah bolgarskih mest.

A praznih besed vlade nima dovolj samo Bruselj, ampak tudi bolgarska opozicija, ki je zahtevala glasovanje o nezaupnici, saj vlado obtožuje, da si je umazala roke zaradi povezav z organiziranim kriminalom.

G. V.