Novinar in urednik na bolgarskem nacionalnem radiu Ivajlo Stefanov je v pogovoru za MMC pojasnil, da so se protesti v Bolgariji proti visokim cenam elektrike prelevili v širšo zahtevo po drugačnem sistemu.

Po odstopu konservativne bolgarske vlade, o katerem bo v četrtek glasoval parlament, je njen vodja Bojko Borisov napovedal, da bo vlada svoje funkcije opravljala do izvolitve nove, kar naj bi se zgodilo najpozneje julija, morda pa že aprila. Odločitev za odstop je treba umestiti tudi v kontekst prihajajočih volitev in upadanja priljubljenosti vlade.

Proteste so sprožile visoke cene električne energije, a kako dolgo traja protivladno vzdušje v Bolgariji?
Od prejšnjega tedna, ko so se začeli protesti v vseh večjih mestih po Bolgariji. Vrhunec je bil v nedeljo, 17. februarja, ko sta bila velika protesta v glavnem mestu Sofiji in največjem mestu na obali Varni. Izbruhnili so tudi spopadi s policijo, v katerih so sodelovali neonacisti, a ne zgolj oni, temveč tudi običajni ljudje. Običajni protivladni protesti pa so se spremenili v proteste, na katerih se zahteva sprememba celotnega političnega sistema. Ravno sem bil na tiskovni konferenci nekaterih organizatorjev protestov. Zahtevajo nov političen sistem, nasprotujejo vsem političnim strankam, ne zagovarjajo ravno neposredne demokracije, ampak večji državljanski nadzor nad oblastjo. To so zdaj glavne zahteve.

Kateri del bolgarske družbe je protestiral? So bili to v glavnem mladi, morda podporniki opozicije?
Protestiral je zelo velik del družbe, od zelo mladih do zelo starih. Poleg tega so, kar je po mojem mnenju dobro, preprečili, da bi kdo govoril v imenu političnih strank. Nekaj ljudi na protestih je sicer povezanih s strankami, a niso govorili v njihovih imenih, ampak kot posamezniki. Na protestih so bili sicer tudi nacistični huligani, ki so tja prišli zgolj z namenom spopasti se s policijo, a z njo so se spopadli tudi drugi, zato ljudi ne bi mogel tako deliti. Bilo pa je tudi nekaj policijskega nasilja. Osebno mislim, da niso prejeli ukazov za takšno stopnjo nasilja, a včasih se je tudi to zgodilo, recimo, ko so varovali parlament.
Kaj torej zdaj zahtevajo protestniki?
Zahtevajo sklic novega parlamenta, a ne običajnega, temveč neke vrste "velikega parlamenta", ki se ga skliče ob velikih političnih spremembah. Nekateri govorijo o tem, drugi o večjem državljanskem nadzoru in spremembi ustave, ki bi šla v tej smeri.
Ne gre torej za radikalne spremembe.
Ne, te ideje se pojavljajo v javnosti že približno leto in pol, a aktualne so še posebej zdaj, ko je vlada padla in nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh. A zagotovo bo nov protest v nedeljo, morda pa celo že danes.

Lahko odstop vlade ustavi proteste ali pa se bodo ti nadaljevali?
Za zdaj mislim, da se bodo nadaljevali, vendar morda ne s takšno jezo kot včeraj. A ljudje bodo še šli na ulice, ker hočejo velike spremembe, in ne zgolj novih volitev. Večina ljudi namreč nasprotuje vsem političnim strankam.
Je odločitev premierja Bojka Borisova, da odstopi nekaj mesecev pred rednimi parlamentarnimi volitvami, oportunistična?
Ne vem, ali gre za politično igro. Danes je napovedal odstop, še včeraj pa je zagotavljal, da ne bo odstopil do volitev. Videli bomo, ali bosta jutri predsednik države in parlament odstop sprejela. Ne morem torej trditi, da gre za politično igro, a njemu in vladi gotovo ni všeč, kaj se dogaja. Ne bi ravno rekel, da jih je strah dogajanja na ulici, a všeč jim gotovo ni. Ne zgolj zaradi nasilja, na splošno ne želijo protestov.
Pred dvema letoma je bil sam Borisov ujet v prisluškovanjih državnim uslužbencem, ki jih je odobril kot del boja proti korupciji. Posneli so ga, da vodjo carine Vanjo Tanova poziva, naj prekine preiskavo zoper njegovega prijatelja Mihaila Mihova. Kako pomembno je vprašanje korupcije za protestnike?
To vprašanje je sicer vedno eden izmed razlogov za proteste, a zdaj nihče ne govori o dejanjih izpred dveh let. Veliko različnih stvari se je nabralo in razjezilo ljudi. Enkrat gre za račune za elektriko, drugič za uničevanje narave. Ravno včeraj, na vrhuncu protestov, so odločili dovoliti gradnjo novega smučarskega središča v enem izmed bolgarskih naravnih parkov. Središče bi se raztezalo na kar 64 odstotkih parka. Takšne stvari, ki jezijo ljudi, so se torej nakopičile. A računi za elektriko predstavljajo prvi socialni upor, ki je povezal veliko ljudi. Poleti je bilo recimo veliko okoljevarstvenih protestov, zdaj pa gre prvič za izrazito socialno temo.
Kaj pa lahko poveste o varčevalnih ukrepih, ki jih je izvajala vlada?
Zgodba ni drugačna od tistih drugod po Evropi s to razliko, da smo v Bolgariji v neprestani krizi že dvajset let. Veliko ljudi zato govori proti vsem vladam, ki so vladale od prehoda v demokracijo. Varčevalni ukrepi so skoraj isti kot drugod, a v Bolgariji nismo imeli posebnih socialnih pravic kot v Španiji ali Grčiji. Zato današnjega časa ne občutimo kot posebne krize, ker živimo v krizi že dvajset let.
Ko ste že omenili Grčijo, bi vas rad vprašal, ali lahko Ataca (koalicijska skrajna nacionalistična stranka, op. a.) izkoristi trenutno politično krizo in slabo gospodarsko stanje države ter sledi primeru grške Zlate zore in doseže večji uspeh na naslednjih volitvah?
Morda, a še pred protesti so v stranki govorili o novi koaliciji z Bojkom Borisovim, zato nimajo velike podpore med ljudmi. Stranka je tudi v parlamentu in Evropskem parlamentu, poleg tega govori proti turški manjšini, Turčijo pa označuje za grožnjo Bolgariji, kar je neumnost. A ne vem, kaj bodo prinesle volitve.
Kakšna je vaša napoved za Bolgarijo v prihajajočih dneh?
Naslednjih nekaj dni bo zanimivih. Upam, da bodo ljudje nadaljevali proteste in jih odstop vlade ne bo ustavil, a mnenja so različna. Po mojem mnenju bi bilo najbolje sklicati ljudsko skupščino, a nisem prepričan, ali so ljudje na to pripravljeni. Aktivisti se sicer sestajajo in iniciative, ki se ograjujejo od nacionalistov na protestih, bodo na nedeljskih protestih morda nastopile kot skupen blok in zahtevale neposredno demokracijo.