Od 6,9 milijona volilnih upravičencev se je referenduma o prihodnosti jedrske energije udeležilo le 1,5 milijona volivcev, kar pomeni, da je bila udeležba 21,7-odstotna, daleč od zahtevane 60,2-odstotne. Od tistih, ki so se referenduma udeležili, jih je za gradnjo nove jedrske elektrarne glasovalo 60,5 odstotka, proti pa jih je bilo 38 odstotkov.

Referendum o gradnji nove jedrske elektrarne pri mestu Belen je zahtevala opozicijska Socialistična stranka nekdanjega premierja Sergeja Staniševa. Gre sicer za prvi referendum v Bolgariji po padcu komunizma leta 1989.

Že javnomnenjske raziskave so vseskozi napovedovale, da se referenduma ne bo udeležilo dovolj ljudi, da bi lahko vplival na zakonodajo oziroma da bi bila njegova odločitev zavezujoča, kar se je tudi res zgodilo in prihodnost bolgarskega programa pridobivanja jedrske energije tako ostaja negotova.

Glede na to, da je bila udeležba 21,7-odstotna, se bo moral v roku treh mesecev bolgarski parlament odločiti o gradnji jedrske elektrarne pri Belenu, kar je namreč dolžan storiti, če udeležba na referendumu preseže 20-odstotni prag. Vladajoča stranka GERB je že napovedala, da bo glasovala proti projektu.

Negotova usoda Belena
Jedrsko elektrarno pri Belenu so začeli graditi že leta 1989 pred padcem komunističnega režima, a so projekt v 90. letih zamrznili zaradi okoljevarstvenih pomislekov. Čez deset let ga je znova obudila takratna socialistična vlada.

Sedanja vlada premierja Bojka Borisova je nadaljevanje znova ustavila, saj naj bi bila deset milijard evrov vredna investicija v elektrarno prevelika. Vlada se zavzema za cenejšo različico, po kateri bi dodaten reaktor zgradili v obstoječi jedrski elektrarni v Kozloduju.

Jedrsko elektrarno v Kozloduju je Bolgarija dobila v 70. letih prejšnjega stoletja, trenutno pa tam obratujeta samo še dva reaktorja, potem ko je Evropska unija kot pogoj za članstvo zahtevala, da se zaustavijo štirje reaktorji sovjetskega tipa.