Spremembe zakonika je parlament z veliko večino sprejel septembra lani, za njihovo razveljavitev pa je v četrtek glasovalo 11 od 12 ustavnih sodnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot poroča portal sofiaglobe.com, je generalni tožilec Sotir Cacarov pred ustavnim sodiščem že decembra izpodbijal spremembe zakonika, saj naj bi kršile osnovna ustavna načela.

Kot je tedaj dejal Cacarov, bi bila neustavna vsaka zakonska določba, po kateri za kateri koli zločin, ki ni zločin proti miru in človečnosti, ne bi veljal zastaralni rok. Citiral je 31. člen ustave, ki kot zločin, za katerega ne velja zastaralni rok, navaja le zločin proti miru in človečnosti.

Cacarov je še dejal, da bi lahko zakonodaja podaljšala zastaralni rok, ne more pa ga odpraviti, še poroča portal sofiaglobe.com.

Zločini komunistov neprimerljivi z zločini proti človečnosti
Sodniki so ob tem pojasnili, da komunistični zločini niso primerljivi z zločini proti človečnosti, za katere zastaranje ne velja. Poudarili se, da so imele "nove demokratične oblasti", ki so državo vodile po letu 1989, v okviru zastaralnih rokov dovolj časa za morebitne sodne postopke.

Ustavno sodišče je v obrazložitvi, ki jo je objavilo v petek, poleg tega zapisalo, da termin "vodilni predstavniki" ni jasno opredeljen, kar bi lahko privedlo do arbitrarnosti razlaganja tega termina in neenakosti pred zakonom.

Do zdaj zaradi zločinov, ki so jih zagrešili v 55 letih komunistične oblasti, niso obsodili še nobenega visokega predstavnika komunistične stranke. Vsi sodni postopki, ki so sicer zelo redki, so se namreč končali z oprostilnimi sodbami ali pa so jih ustavili zaradi pomanjkanja dokazov.

Najdaljši zastaralni roki so v Bolgariji dolgi od 30 do 35 let, kar pomeni, da bodo zločini, ki so bili zagrešeni leta 1989, zastarali leta 2024.