"Letošnje leto bi moralo biti leto začetka resničnega, trajnega miru," je evropskim voditeljem, ki so se ob tretji obletnici začetka ruske agresije mudili v Kijevu, dejal ukrajinski predsednik. Po njegovih besedah Putin Ukrajine ne bo pustil pri miru niti v zameno za nekaj. "Mir si moramo priboriti z močjo, modrostjo in enotnostjo," je poudaril.

Po mnenju Zelenskega bi izmenjava vseh vojnih ujetnikov lahko pomenila začetek procesa za končanje vojne. "Rusija mora izpustiti Ukrajince. Ukrajina je pripravljena zamenjati vse za vse, in to je pošten začetek," je predlagal.

"Tri leta odpora. Tri leta hvaležnosti. Tri leta absolutnega junaštva Ukrajincev. Ponosen sem na Ukrajino!" je pred tem ob zaznamovanju obletnice dejal Zelenski v objavi z videom, ki prikazuje življenje navadnih Ukrajincev na frontah in ob vsakodnevnih dejavnostih med vojno. "Hvala vsem, ki jo varujete in pomagate."

Ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov je ob obletnici poudaril, da si celotna država prizadeva za zmago, ukrajinske sile pa se bojujejo za vsak meter ozemlja. "Danes je Ukrajina močan ščit v Evropi. Ustavili smo sovražnika, ki ogroža ves demokratični svet," je zapisal na omrežju X.

Rutte napovedal nadaljevanje podpore

Po treh letih od ruske agresije na Ukrajino si moramo še bolj intenzivno prizadevati za pravičen in trajen mir, pri čemer so evropske zaveznice pripravljene prispevati svoj delež, je dejal generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, ki je ob tem omenil močna varnostna jamstva in večjo finančno pomoč za Kijev.

Generalni sekretar zavezništva je v videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju X, spomnil, da Nato ves čas od začetka ruske invazije pred tremi leti podpira Ukrajino. Povedal je, da se bo ta podpora vsekakor nadaljevala, Ukrajince pa označil za "pogumne ljudi", ki so lahko "navdih vsemu svetu".

"Od 24. februarja 2022 so ukrajinski vojaki dokazali pogum, odločnost in moč, da branijo svojo državo. Roke, ki so zgradile to državo, se bodo še naprej bojevale za njeno svobodo," so pri zvezi Nato dodali v sporočilu za javnost.

"Nato še naprej podpira Ukrajino v njenem današnjem boju in bo dolgoročno prispeval h krepitvi ukrajinskih oboroženih sil," so še zapisali.

Putin izdal ukaz o posebni vojaški operaciji

24. februarja pred tremi leti je ruski predsednik Vladimir Putin izdal ukaz o "posebni vojaški operaciji" v Ukrajini: Kremelj je sprožil obsežen zračni, kopenski in pomorski napad na Ukrajino, kot dva cilja pa določil "demilitarizacijo" in "denacifikacijo" Ukrajine.

Vojna je sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, Evropska unija je v treh letih sprejela 16 svežnjev sankcij proti Rusiji, vse pobude in pozivi h končanju agresije pa so se končali neuspešno.

Ruske sile zdaj skupno nadzirajo okoli petino ozemlja Ukrajine, pred tem, leta 2014, si je Moskva nezakonito priključila tudi polotok Krim. Moskva trdi, da zdaj nadzorujejo 75 odstotkov ozemlja v Doneški, Zaporoški in Hersonski oblasti na vzhodu Ukrajine ter več kot 99 odstotkov Luganske oblasti.

Dogajanje na bojišču v zadnjih mesecih

6. avgusta 2024 je Ukrajina sprožila prvo ofenzivo neposredno na ruskem ozemlju, ko so njene sile vdrle v Kursko oblast na zahodu Rusije, zaradi česar so ruske oblasti preusmerile številne enote iz Ukrajine na omenjeno območje. Pretekli teden je ruski general Sergej Rudskoj dejal, da so ruske sile znova osvojile več kot 800 kvadratnih kilometrov ozemlja v Kurski oblasti, kar je po njegovih besedah 64 odstotkov ozemlja, ki ga je Kijev osvojil po presenetljivem vdoru lani.

V zadnjih mesecih so ruske sile prodirale na vzhodu Ukrajine in zavzele več mest, ki so jih ukrajinske sile predtem dve leti uspešno branile, med njimi Vugledar.

Kaj pomeni za vojno prihod Trumpa v Belo hišo?

Največja sprememba v zadnjem letu pa se ni zgodila na bojišču, temveč na političnem parketu. ZDA, ki so bile v mandatu Joeja Bidna največji vojaški podpornik Kijeva, so namreč po vrnitvi predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo spremenile politiko in retoriko glede vojne v Ukrajini, politični pritiski na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega se stopnjujejo. Tik pred obletnico napada je Zelenski tako dejal, da se je pripravljen odreči predsedniškemu položaju v "zameno za mir v Ukrajini" ali članstvo v Natu. "Če res mislite, da moram zapustiti svoj položaj za mir v Ukrajini, sem pripravljen. Lahko ga zamenjam za Nato," je dejal na predvečer tretje obletnice začetka ofenzive.

Putin je 14. junija lani predstavil svoje pogoje za takojšen konec vojne, po katerih mora Ukrajina opustiti svoje ambicije po članstvu v Natu in umakniti svoje sile s celotnega ozemlja štirih ukrajinskih oblasti, ki si jih je Rusija priključila, a jih ne nadzira v celoti.

Sorodna novica "Svet na Ukrajino še vedno gleda skozi rusko prizmo"

Lavrov: Vojna bo končana, ko bo to ustrezalo Moskvi

Zunanji minister Sergej Lavrov je na obisku v Ankari dejal, da se bo Rusija prenehala bojevati šele, ko bo mirovni sporazum ustrezal Moskvi. "Sovražnosti bomo ustavili šele, ko bodo ta pogajanja prinesla trden in trajni rezultat, ki bo ustrezal Ruski federaciji," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci s turškim kolegom dejal Lavrov.

Turški zunanji minister Hakan Fidan pa se je zavzel za vključenost Ukrajine v pogovore in hkrati podprl ameriško pobudo za končanje vojne med Ukrajino in Rusijo. "Novi ameriški pobudi pripisujemo velik pomen, saj gre za pristop, usmerjen v rezultate. Verjamemo, da je rešitev mogoče doseči s pogajanji, v katerih bosta sodelovali obe strani," je dejal.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je v pogovoru za rusko agencijo Ria sicer dejal, da pogovori z ZDA prejšnji teden, ki so potekali v Riadu, niso ponudili večje jasnosti glede mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino. "Najti moramo dolgoročno rešitev, ki pa mora nujno vključevati element preseganja vzrokov za to, kar se je zgodilo v Ukrajini in okoli nje."

Članstvo v EU-ju do leta 2030

Ukrajina bo marca prejela novo finančno pomoč 3,5 milijarde evrov, je med obiskom Kijeva dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Evropa je v tem kritičnem trenutku tu, da okrepi Ukrajino. Lahko napovem, da bo novo plačilo 3,5 milijarde evrov za Ukrajino prispelo že marca," je v Kijevu povedala von der Leyen.

Nova pomoč bo dopolnila že 135 milijard evrov vredno obstoječo pomoč EU-ja Ukrajini.

"Danes smo v Kijevu, ker je Ukrajina Evropa. V tem boju za preživetje ni na kocki le usoda Ukrajine. To je usoda Evrope," je predtem ob prihodu v Kijev na omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije, ki je skupaj z več evropskimi komisarji in voditelji držav v Kijevu, da bi izrazila podporo ukrajinskim oblastem.

Poudarila je nujnost povečanja vojaške pomoči Ukrajini. "Pospešiti moramo takojšnjo dostavo orožja in streliva," je dejala in dodala, da bo predstavila celovit načrt za povečanje proizvodnje orožja in obrambnih zmogljivosti EU-ja. "Od tega bo imela koristi tudi Ukrajina," je še dodala.

Evropska komisija je napovedala sveženj o energetski varnosti in integraciji za Ukrajino, ki bo do začetka leta 2027 omogočil popolno vključitev trgov z električno energijo Ukrajine in Moldavije v električno omrežje EU-ja.

"Rusija si že tri leta prizadeva, da bi Ukrajino pahnila v temo. (...) To se mora za vedno končati. S svežnjem, ki ga ponujamo danes, bo Evropa Ukrajini zagotovila odporen, varen in konkurenčen energetski sistem. Več obnovljivih virov energije in popolna integracija energetskih trgov bodo prinesli večjo energetsko varnost tako za Ukrajino kot za EU," je poudarila von der Leyen.

Po njenih besedah bi lahko Ukrajina postala članica Evropske unije že pred letom 2030, če bo reforme izvajala s trenutno hitrostjo.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je medtem povedala, da so v negotovih časih zanesljivi prijatelji še pomembnejši. Prepričana je, da bo novi sveženj Ukrajini pomagal pridobiti nadzor nad dolgoročno oskrbo z energijo in postavil temelje za njeno uspešno obnovo in pospešeno vključevanje v Unijo. "To je bistveno za zagotovitev, da Ukrajina nikoli več ne bo podvržena energetskemu izsiljevanju, in za krepitev varnosti naše celine kot celote," je še dodala.

Španski premier Pedro Sanchez je v Kijevu napovedal milijardo evrov pomoči Ukrajini. "Španija bo še naprej zagotavljala vojaško podporo in opremo s še večjo odločnostjo, kot smo jo zagotavljali v preteklosti," je dodal. Tudi kanadski premier Justin Trudeau je ob obsodbi ruske agresije zagotovil, da bo Kanada Ukrajini med drugim dobavila več deset vozil in več milijonov nabojev streliva, poroča britanski BBC.

6. marca bo izredni vrh EU-ja

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je poudaril zavezanost podpori Ukrajini. "Danes smo vsi Ukrajinci. Trpljenje, ki vam ga je zadala Rusija od začetka te neizzvane vojne, je kruto in neodpustljivo," je dejal v videoizjavi, objavljeni na X-u. "Z vami smo bili od prvega dne in vam bomo stali ob strani. Želimo pravičen, pošten in trajni mir, tako kot vi," je dejal.

"Prihodnost Ukrajine je v Evropski uniji in varnost Ukrajine je varnost Evrope," je še poudaril Costa, ki je za 6. marec sklical izredno zasedanje evropskih voditeljev, namenjeno razpravam o krepitvi evropske obrambe, miru na evropski celini in dolgoročni varnosti Ukrajine.

Costa se je srečanju več evropskih voditeljev z ukrajinskim predsednikom v Kijevu zavzel za imenovanje skupnega evropskega odposlanca za pogajanja o vojni v Ukrajini.

Okrepljena vojaška pomoč

Zunanji ministri članic EU-ja so v splošnem podprli predlog visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Kaje Kallas za okrepljeno vojaško pomoč Kijevu v letošnjem letu. Kot je Kallas povedala po zasedanju, bodo o podrobnostih v začetku marca govorili voditelji držav članic EU-ja. Pričakuje, da bodo paket pomoči tudi potrdili.

Kallas je danes ministrom predstavila predlog za okrepljeno vojaško pomoč Kijevu, ki po neuradnih informacijah vključuje najmanj 1,5 milijona kosov topniškega streliva, sisteme protizračne obrambe ter urjenje ukrajinskih vojakov.

Kot je povedala, so ministri podprli načela, na katerih temelji pobuda. "Videla sem veliko pripravljenosti, da gremo naprej s tem," je dejala.

Nekateri ministri so sicer poudarili, da je treba opraviti podrobnejšo razpravo in si vzeti čas. Vendar pa EU po mnenju Kallas nima časa. Zato upa, da bodo podrobnosti – vključno z vrednostjo pomoči – dorekli voditelji držav članic na izrednem vrhu v Bruslju v začetku marca.
"Prizadevam si, da bi 6. marca sprejeli odločitev, saj moramo poslati sporočilo, da smo sposobni tega. Tako da sem optimistična," je poudarila.

"Ukrajino moramo spraviti v položaj moči, da bo lahko rekla ne slabemu dogovoru," je Kallas še dejala ob pogovorih o končanju vojne v Ukrajini, ki so jih brez sodelovanja Kijeva in evropskih držav začele ZDA in Rusija.

Zelena luč za 16. sveženj ukrepov

Iz Bruslja so sporočili, da so zunanji ministri danes že potrdili 16. sveženj ukrepov proti Rusiji. Nov sveženj sankcij, ki so ga že pretekli teden potrdili stalni predstavniki držav članic pri EU-ju, med drugim vključuje prepoved poslovanja z več ruskimi pristanišči in letališči, so sporočili iz Sveta EU-ja. Gre za letališča in pristanišča, ki se uporabljajo za transport brezpilotnih letalnikov, raket in z njimi povezane tehnologije, pa tudi za izogibanje cenovni kapici skupine G7, namenjeni omejevanju izvoza ruske nafte v tretje države.

Temu so prav tako namenjene sankcije proti ladjam, ki plujejo pod zastavami tretjih držav in jih Moskva izkorišča za izogibanje cenovni kapici. Na seznam sankcioniranih plovil so dodali 74 tovrstnih ladij, skupno pa jih je na njem 153. Sveženj vključuje še dodatne prepovedi na področju izvoza blaga in storitev iz EU-ja, med drugim kemičnih predhodnih sestavin, programske opreme za stroje CNC in igralnih konzol, ki se uporabljajo za upravljanje letalnikov.

Dodatne omejitve je EU uvedel tudi pri izvozu blaga in tehnologije na področju energetike, predvsem programske opreme, potrebne za iskanje nafte in plina. Obenem prepoveduje zagotavljanje začasnega skladiščenja ruske nafte in naftnih derivatov v EU-ju.

Na seznam podjetij, za katera zaradi podpore ruski agresiji veljajo strožje izvozne omejitve, so dodali še 53 podjetij. Tretjina je ruskih, druga pa imajo sedeže v tretjih državah. To so Kitajska, Indija, Kazahstan, Singapur, Turčija, Združeni arabski emirati in Uzbekistan.

Na področju uvoza iz Rusije pa so države članice uvedle dodatne omejitve pri uvozu aluminija, kemikalij, plastike in gume. V skladu z danes sprejetimi sankcijami je v EU-ju prepovedno oddajanje še osmim ruskim medijem pod nadzorom oblasti. Med temi so EADaily, Eurasia Daily, NewsFront in Krasna Zvezda/Tvzvezda.

Sprejeti dve resoluciji o Ukrajini

Generalna skupščina ZN je ob tretji obletnici začetka vojne v Ukrajini s 93 glasovi za, 18 proti in 65 vzdržanimi sprejela predlog resolucije Ukrajine in EU-ja, ki zahteva pravičen mir ter popoln umik ruske vojske z ukrajinskega ozemlja. Zatem je sprejela še ameriški predlog, ki prav tako poziva k miru, toda brez pogojev.

Za ameriški predlog resolucije, ki je bil sprejet z dopolnili EU-ja, je glasovalo 92 držav, med njimi tudi Slovenija. Proti jih je bilo osem, vzdržalo pa se jih je 70.

Ruski predlog dopolnila, ki je zahteval obravnavo izvornih razlogov za spopade v Ukrajini, ni bil potrjen. Rusija je nato glasovala tudi proti ameriškemu predlogu.

Od držav članic EU-ja, ki so bile med predlagateljicami ukrajinsko-evropske resolucije, je pred glasovanjem odstopila Madžarska, ki je glasovala proti, podprla pa je ameriški predlog. Srbija je glasovala za ukrajinsko-evropski predlog, pri ameriškem pa se je vzdržala.

Namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Mariana Betsa je pred glasovanjem dejala, da si vsekakor želijo miru, vendar v skladu s pravili. "Če bo agresija upravičena, potem ne bo nihče varen," je dejala.

Španski predstavnik je dejal, da Ukrajina ne more sprejeti miru za vsako ceno, in poudaril, da mora ruska vojska zapustiti Ukrajino. Predstavnik Kanade pa je dejal, da si vsi želijo miru, vendar mora biti pravičen. "Ukrajina, boriš se za vse nas in Kanada ti bo vedno stala ob strani," je dejal ob aplavzu prisotnih v dvorani.

Vršilka dolžnosti veleposlanice ZDA Dorothy Shea je dejala, da nobena od dosedanjih resolucij Generalne skupščine ZN-a, ki so zahtevale umik ruske vojske, ni prinesla konca vojne. "Naša resolucija se osredinja na enostavno zamisel – konec vojne. Ne moramo podpreti ukrajinske resolucije, ki zahteva umik ruske vojske," je dodala.