Scholz je v Skopju poudaril, da se morajo začeti pristopna pogajanja Severne Makedonije in Albanije z Evropsko unijo. Dodal je, da si Nemčija prizadeva za vključevanje držav Zahodnega Balkana v Unijo.

"Pristopna pogajanja Severne Makedonije in Albanije, ki so bila obljubljena pred dvema letoma, se morajo začeti zdaj. Prizadeval si bom za to," je nemški kancler dejal po pogovorih s premierjem Severne Makedonije Dimitarjem Kovačevskim v Skopju.

Šestim državam Zahodnega Balkana so možnost približevanja Uniji prvič ponudili pred skoraj 20 leti. Scholz je dejal, da "smo kot Evropska unija dolžni uresničiti verodostojnost svojih obljub".

Kovačevski še junija pričakuje potrditev pogajanj

Kovačevski je dal jasno vedeti, da Severna Makedonija upa, da bo junijski vrh EU-ja zanjo potrdil začetek pristopnih pogajanj. "Pričakujemo korak, ki smo si ga zaslužili. Obisk kanclerja Scholza je močan signal, da Berlin priznava, da izpolnjujemo merila," je dejal.

Severna Makedonija je kandidatka za članstvo v EU-ju že 17 let. Evropska komisija je julija 2020 dala načelno zeleno luč za pogajanja, vendar jih je Bolgarija blokirala zaradi vprašanj zgodovine jezika in pravic bolgarske manjšine v Severni Makedoniji.

Kovačevski je dejal, da je to v Bolgariji postalo notranjepolitično vprašanje, ki je bilo "pogosto instrumentalizirano in politizirano na enostranski način".

Bolgarija vztraja pri svojih pogojih

Bolgarija medtem vztraja pri svojih pogojih za začetek pristopnih pogajanj EU-ja s Severno Makedonijo. Bolgarski premier Kiril Petkov je po pogovoru s Scholzem v Sofiji poudaril, da Bolgarija še naprej zahteva, da makedonski parlament ustavno prizna bolgarsko manjšino in zagotovi spoštovanje njenih pravic.

Scholz se je tudi v Sofiji zavzel za začetek pristopnih pogajanj unije s Severno Makedonijo. Hkrati je izrazil razumevanje za težave in poudaril potrebo po iskanju kompromisov. "Teh stvari ne moremo predpisovati, skupaj moramo priti do njih," njegove besede povzema nemška tiskovna agencija DPA. "Menim, da obstaja možnost napredka," je še dejal in pozval k premagovanju zgodovinskih razprtij.

Bolgarija zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj, vključno s priznanjem bolgarske manjšine, že več kot dve leti blokira proces približevanja Severne Makedonije EU-ju oziroma začetek pristopnih pogajanj, čeprav država izpolnjuje pogoje.

V Severni Makedoniji po uradnih podatkih živijo 3504 Bolgari, kar pri 1,8-milijonski populaciji predstavlja 0,19 odstotka prebivalstva.

Scholz po prvem obisku Zahodnega Balkana vidi napredek

Scholz je ob koncu dvodnevne turneje po Zahodnem Balkanu ocenil, da je bil pri reševanju dvostranskih sporov v regiji dosežen določen napredek. Vidi tudi novo dinamiko v pogajanjih o morebitni širitvi EU-ja v tej regiji, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Scholz čuti napredek tako v odnosih med Severno Makedonijo in Bolgarijo, kot tudi med Kosovom in Srbijo. "Tudi tam je jasno, da imamo lahko le eno skupno pot. In imam občutek, da smo dosegli napredek," je dejal nemški kancler.

Po besedah Scholza rešitev na Zahodnem Balkanu ne more diktirati nekdo iz Bruslja ali Berlina. "Lahko damo le svoj prispevek v procesu odprave ovir v postopkih, ki so blokirani več let, in zagotovimo nov zagon. In pri tem se mi zdi, da smo uspeli," je dejal.

Scholz sicer priznava, da je med državami v regiji veliko odprtih vprašanj in težav. "Dobro jih poznamo. A to niso nepremostljive težave," je menil.

Oživitev berlinskega procesa

Berlinski proces, ki je nastal v podporo državam zahodnega Balkana za približevanje EU-ju, bo revitaliziran, je Scholz danes napovedal v Sofiji ob koncu turneje, ki ga je v dveh dneh popeljala na Kosovo, v Srbijo, Severno Makedonijo in članico EU-ja Bolgarijo. "Vsi so me prosili to in na poziv se bomo odzvali," je dodal.

Prav tako je ocenil, da je ruska vojna v Ukrajini prinesla novo pripravljenost številnih članic EU-ja, da bolj aktivno podprejo pot držav Zahodnega Balkana v Unijo, kot so to počele doslej.

Scholz je Zahodni Balkan v vlogi nemškega kanclerja tokrat obiskal prvič. Cilj njegovega obiska je bil reševanje odprtih dvostranskih vprašanj in pospeševanje širjenja vpliva EU-ja v tej regiji oziroma odpravljanje blokad pri približevanju držav Zahodnega Balkana Uniji.