Bolivijski predsednik Evo Morales je v ponedeljek v Haagu vložil prošnjo, v kateri sodišče poziva, naj prisili Čile, da državi omogoči neposredni dostop do Tihega oceana. La Paz želi doseči, da čilske oblasti sedejo za pogajalsko mizo in da se končno začnejo dvostranski pogovori. La Paz je tožbo proti Čilu vložil že leta 2013, a se od takrat zadeva ni premaknila z mrtve točke.

Koridor do morja ali lastno pristanišče
Bolivija, ki je del ozemlja ob Tihem oceanu izgubila v vojni v s Čilom med letoma 1879 in 1893, trdi, da Čile ni spoštoval diplomatskih obljub, ki jih je dal, da se bo pogovarjal o "suverenem dostopu" Bolivije do odprtega morja, kar bi lahko pomenilo, da bi Bolivija imela koridor do morja ali da bi imela v lasti pristanišče na čilskem ozemlju.

"150 let Bolivija že trpi zgodovinsko krivico, ker je ostala brez dostopa do morja, čeprav je Čile dal že neskončno obljub, da bo državi omogočil stik z morjem," je v Haagu dejal bolivijski odvetnik Eduardo Rodriguez Veltze. Čilska stran se je odzvala z besedami, da se Bolivija "pogosto spomni na zgodovino, ni pa predstavila veliko pravnih dejstev".

Čile sicer dovoljuje Boliviji dostop do Tihega oceana v komercialne namene prek svojih pristanišč, a morajo bolivijska podjetja za to plačati določeno vsoto denarja. V Santiagu vztrajajo, da so se o zadevi dogovorili že z mirovno pogodbo leta 1904, s katero so bile določene današnje ozemeljske meje.

Čeprav Bolivija ni več pomorska država, ohranja svojo mornarico. Dostop do morja bi jim omogočil predvsem lažji izvoz naravnega plina in mineralov.

Sodišče bo ustne zagovore obeh strani poslušalo do 28. marca, nato pa si bo vzelo sedem mesecev časa za odločitev.