Glede na izide vzporednih volitev je levičarski bolivijski voditelj prejel glasove 60 odstotkov volivcev, medtem ko je njegov najbližji zasledovalec, poslovnež Samuel Dorina Medina dobil 24 odstotkov glasov.

54-letni nekdanji pridelovalec koke je kot prvi bolivijski voditelj s staroselskimi koreninami na oblast prišel leta 2006 in južnoameriško državo popeljal do zgledne gospodarske rasti, ki ji je sledilo zmanjšanje revščine, vendar pa mu ni uspelo zajeziti korupcije.

V tretjem mandatu obljublja nadaljevanje "staroselskega socializma", katerega cilj je nacionalizacija ključnih industrijskih panog, kot sta proizvodnja nafte in plina, za financiranje socialnih programov ter gradnjo šol in cestnih povezav.

"To je bila razprava o dveh modelih: nacionalizacija in privatizacija. Nacionalizacija je zmagala z več kot 60 odstotki," je z balkona predsedniške palače svojim privržencem sporočil Morales, ki je svojo zmago posvetil kubanskemu komunističnemu voditelju Fidelu Castru. "To je zmaga za protiimperialiste in protikolonialiste," je dejal.

Izidi vzporednih volitev kažejo tudi na zmago njegovega Gibanja za socializem, ki naj bi si še utrdil vladanje v obeh domovih bolivijskega kongresa, kar bo Moralesu omogočalo izvajanje napovedanih reform. Z osvojitvijo novega petletnega mandata bo na predsedniškem položaju ostal do leta 2020.

Upad revščine
"Volila sem Moralesa. Drugi desno usmerjeni kandidati nas bi peljali nazaj v preteklost. Tega si ne želim," je povedala 50-letna Flavia Nunez. S svojim ljudskim pristopom in skromnostjo uživa Morales veliko podporo med rojaki, ki jim je s preudarnim pretakanjem sredstev od nafte in plina omogočil financiranje socialnih programov in gradnjo infrastrukture.

Za gospodarsko rast, ki je v zadnjih letih v povprečju znašala zavidljivih pet odstotkov, si je prislužil tudi pohvale Wall Streeta, čeprav so prav ZDA in kapitalizem ena od glavnih tarč njegovih kritik, po drugi strani pa mu zahodne države nenehno očitajo njegov program nacionalizacije, s katerim so pod državo prešli naftna in plinska industrija, rudarstvo, telekomunikacije ter vodovodi.

V času njegovega vladanja se je število revnih zmanjšalo od tretjine desetih milijonov prebivalcev do petine, vendar pa Bolivija še vedno ostaja ena od najrevnejših latinskoameriških držav.

Gospodarski razcvet je videti povsod, saj nenehno rastejo novi in novi kinokompleksi, trgovska središča in restavracije. Prestolnica La Paz je dobila tudi novo vzpenjačo, ki jo povezuje z bližnjim mestom El Alto.

Njegovi kritiki mu očitajo zlorabe oblasti z vplivanjem na sodišča in kršitve ustave, ko je kandidiral za svoj tretji mandat. Sam je obljubil, da je to njegov zadnji mandat in da na naslednjih volitvah ne bo več kandidiral.