Gospodarstvo Bolivije je eno najrevnejših na svetu. Koka, rastlina, iz katere delajo beli prašek kokain, je tako postala glavni vir dohodka za državo v Andih, saj črnemu trgu prinaša na milijone dolarjev, pridelava kokinih listov pa je glavni vir dela za tisoče ljudi, ki jim vlada ne more zagotoviti niti osnovnih sredstev. Bolivijci imajo proizvodnjo kokinih listov za del svoje kulture in kot nujno za svoje preživetje, Združeni narodi pa so vse oblike koke, ki bi imele najmanjši stimulacijski učinek, leta 1961 postavili na črno listo.

Gojenje kokinih listov je večstoletna bolivijska tradicija, njeni začetki pa segajo v leto 3000 pred našim štetjem. Kokine liste uporabljajo ali so jih uporabljali v medicinske, kulturne in verske namene, saj je poznana kot sveti list (hoja sagrada). Kokine liste uporabljajo kot zdravilo proti višinski bolezni, lakoti in mrazu, še danes jih žvečijo skoraj vsi Bolivijci. Bolivijski predsednik Evo Morales se z vsemi močmi bojuje, da bi koka dobila svoj status kot "kulturna dediščina" Bolivije, marca letos je vrečko z listi koke prinesel celo na sedež Združenih narodov na Dunaju in skušal z žvečenjem listov doseči, da bi Združeni narodi žvečenje listov umaknili s črnega seznama.

Morales napovedal: "Da koki, ne kokainu"
Morales, tudi sam nekdanji pridelovalec koke, je, ko je leta 2006 prišel na oblast, napovedal spremembo politike do koke. Obljubil je, da bo njegova vlada ohranila tradicijo gojenja kokinih listov in da bo spodbujala proizvodnjo produktov iz kokinih listov, ne bo pa dopuščala trgovine z drogami. Njegovo geslo se je glasilo: "Da koki, ne kokainu". Morales je obljubil, da bo 23.000 kmetov iz pokrajine Champare, ki je največja pridelovalka kokinih listov, lahko nadaljevalo pridelavo kokinih listov na tretjini svoje zemlje.

Moralesova obljuba se je uresničila in tako se je proizvodnja kokinih listov povečala, s tem pa tudi trgovina s kokainom. Združeni narodi poročajo, da je proizvodnja kokaina v Boliviji v zadnjih letih narasla za kar 65 odstotkov, saj so svoje tovarne v državi zgradili tudi Mehičani in Kolumbijci, sosednje države pa se pritožujejo, da jih je zajel kokainski tok, ki iz Bolivije potuje v druge svetovne države.

Bolivija je za Perujem druga največja pridelovalka kokinih listov na svetu in za Kolumbijo druga največja proizvajalka kokaina na svetu. Večino kokaina, ki ga uživajo v ZDA, prihaja iz Bolivije, kokain pa iz Bolivije potuje tudi v Brazilijo, ki je druga največja porabnica kokaina na svetu.

Proizvodnja kokaina v Boliviji narašča
Po mnenju nekaterih strokovnjakov je postala Bolivija država, kjer je najmanj upora in vladnega pregona trgovine z drogami, poleg tega pa Bolivija ni sledila Mehiki ali Kolumbiji, kjer je trgovina z drogami povzročila tudi ogromen porast kriminala. Lani je Morales iz države izgnal še ameriškega veleposlanika in uradnike ameriškega urada za droge in tako še bolj na stežaj odprl vrata proizvodnji kokaina. Da je proizvodnja kokaina v Boliviji zelo preprosta in narašča, dokazuje tudi to, da je bolivijska policija letos odkrila tovarno, kjer lahko izdelajo skoraj sto kilogramov kokaina na dan, ki na ulici doseže ceno več kot pet milijonov dolarjev.

Proizvodja kokaina, ki je včasih cvetela v Kolumbiji, se tako počasi seli v Bolivijo. V Kolumbiji so tudi kokini listi prepovedani, zato je proizvodnja kokinih listov in belega praška leta 2008 upadla za 18 odstotkov ter se preselila v Bolivijo. Po podatkih Združenih narodov v Boliviji narašča zakonita in nezakonita pridelava kokinih listov, ki naj bi jih po zadnjih podatkih iz leta 2008 gojili na več kot 30.000 hektarjih zemlje, pri tem je zakonite proizvodnje na približno 19.000 hektarih.

Kokain postaja bolivijski vsakdan
Proizvodnja koke in kokaina v Boliviji postaja vsak dan večji problem, velike težave pa imajo tudi sosednje države, ki se pritožujejo, da čez njihove meje iz Bolivije pretihotapijo vsak dan več kokaina. "Praktično vsak Bolivijec služi s proizvodnjo drog, ta se zarezuje v vse pore bolivijske družbe, in ne bo dolgo, ko bodo mamilarske organizacije vlado vzele za talca," je povedal Nicholas Kolen z ameriškega urada za droge. Tega se zaveda tudi Moralesova vlada, ki je obljubila, da bo do konca leta uničila približno 9.000 hektarjev zemlje, kjer pridelujejo kokine liste.

Da bi se izognili pretiranemu vladnemu pregonu proizvodnje kokaina, so pridelovalci koke iz Champare obljubili, da bodo darovali več kot 18.000 kilogramov kokinih listov za Moralesovo predsedniško kampanjo. Bo Morales držal svojo obljubo "da koki, ne kokainu" in skušal zajeziti vse bolj razširjeno trgovino z drogami ali pa bo Bolivija kmalu postala kokainski raj na zemlji?