Turška vojska je objavila, da je bilo v sredo v eksploziji ob cesti podstavljene bombe ubitih osem turških vojakov. Po trditvah turške vojske so gverilci udarili na kurdskem jugovzhodu Turčije, v provinci Siirt, ki leži v bližini tromeje s Sirijo in Irakom. Daljinsko sproženo bombo so gverilci Ljudskih zaščitnih enot (HPG) sprožili na cesti med krajema Sirvan in Pervari v trenutku, ko je mimo zapeljal konvoj vojaških oklepnih vozil. V napadu je bilo ranjenih tudi več vojakov, pri čemer pa turška vojska in mediji niso podali številk. Gre za napad na turško vojsko z največ žrtvami, odkar je Turčija minuli mesec sprožila obsežno ofenzivo proti PKK.

En mesec "obračuna s terorizmom"
V zadnjih 24 urah je tako v Turčiji umrlo 12 vojakov, 5 prokurdskih gverilcev in 4 civilisti. V manj kot enem mesecu od obnovitve napetosti med Turčijo in PKK-jem je tako turška stran uradno izgubila že 59 vojakov. Predtem je na jugovzhodu Turčije več kot dve leti vladalo premirje, pogajanja pa so napovedovala možnost rešitve kurdskega vprašanja.

A po samomorilskem napadu Islamske države v Surucu 20. julija, ko je umrlo 33 mladih socialistov in članov prokurdskih organizacij, se je predsednik Recep Tayyip Erdogan in njegova vlada odločila obračunati z vsem terorizmom v državi: tako z Islamsko državoin z marksističnimi urbanimi gverilci kot s PKK. Že po nekaj dneh je postalo jasno, da uradna Ankara vodi pravo vojno predvsem z Delavsko stranko Kurdistana in njenimi oboroženimi krili HPG-jem in YDH-G-jem (mladinsko krilo).

Po streljanju na palačo ujeli dva napadalca
Incident se je v sredo zgodil tudi v Carigradu - oboroženi neznanci so streljali na stražarje znamenite otomanske palače Dolmabahče, ki je tudi priljubljena turistična točka. V streljanju je bil lažje ranjen en stražar, policija je odgovorila na ogenj, sledil je lov, streljanje in tudi ena eksplozija, na koncu pa so ujeli dva oboroženca. Policija še ni razkrila, kateri organizaciji pripadajo napadalci, a doslej so napade v največjem turškem mestu pripravljali turški marksisti, zlasti skupina DHKP-C, in ne PKK.

V nedeljo iztek roka za sestavo vlade
Izbruh turško-kurdskega spora je tesno povezan z izidom parlamentarnih volitev 7. junija, na katerih je Erdoganova stranka Pravičnost in razvoj (AKP) izgubila absolutno večino. Ker dogovora o vladni koaliciji ni, se približuje čas, ko bo lahko predsednik Erdogan razpisal predčasne volitve. "Znova hitimo proti predčasnim volitvam, kar je edina rešitev za politični zastoj. Volja ljudstva bo odločila," je v televizijskem nagovoru Erdogan potrdil, da bo ob izteku ustavnega roka, ki se izteče v nedeljo, razpisal nove volitve.

Opozicija krivi Erdogana za žrtve vojne
Predsednik vodilne opozicijske stranke CHP Kemal Kilicdaroglu je medtem že napadel Erdogana in AKP, da so si vzeli Turčijo za talca in izkoriščajo vojno ozračje za svoje volilne cilje - vnovič osvojiti parlamentarno večino in nato poskusiti z ustavnimi spremembami, ki bi podelile predsedniku izvršno oblast. Republikanska ljudska stranka (CHP) je sicer na junijskih volitvah osvojila 25 odstotkov, nacionalistična MHP 16 odstotkov, prokurdska HDP pa 13 odstotkov. Ravno preboj slednje čez 10-odstotni parlamentarni prag pa je kriv, da je AKP po 13 letih s 40 odstotki zdaj izgubila večino v veliki nacionalni skupščini.