Zaradi različnih stališč Muslimanov, Hrvatov in Srbov je potekala vojna, v kateri so bojevale vse tri strani, končana pa je bila šele po ostrem posredovanju mednarodne skupnosti s podpisom mirovnega sporazuma.

Temu je sledila integracija v normalno življenje, ki pa 10 let po podpisu daytonskega sporazuma še ni povsem končana. Spodaj vam ponujamo kronološki pregled dogodkov v BiH-u od leta 1991 naprej.

1991
Po izstopu Slovenije in Hrvaške iz SFR Jugoslavije na volitvah zmagajo nacionalisti, ki kljub različnim ciljem oblikujejo koalicijo. Muslimani se zavzemajo za neodvisno centralizirano državo, Hrvati se želijo priključiti k Hrvaški, novembra pa Srbi na svojem referendumu volijo za ostanek v Jugoslaviji.

1993
Med hrvaškimi in muslimanskimi silami, nekdanjimi zaveznicami proti srbski vojski, v okolici Mostarja izbruhnejo siloviti boji (novembra hrvaške sile uničijo znameniti most). V Haagu ustanovijo Mednarodno sodišče za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije.

Združeni narodi razglasijo t. i. varna območja za Muslimane, med katerimi je tudi Srebrenica, vendar pa imajo v BiH-u malo število opazovalcev. Cyrus Vance, kot predstavnik ZN-a, in lord Owen, kot predstavnik EU-ja, predstavita načrt o razdelitvi BiH-a na 10 provinc. Vsaki entiteti bi pripadale tri, nadzor nad Sarajevom pa bi bil deljen. Izetbegović v imenu Muslimanov sporazum podpiše, to stori tudi Karadžić, vendar pa ga bosanski Srbi najprej zavrnejo v parlamentu, potem pa še na referendumu.

1994
Po posredovanju mednarodne skupnosti Hrvati in Muslimani sklenejo premirje. Hrvati hkrati pristanejo na oblikovanje Federacije skupaj z Muslimani.

1995
Srbi pod vodstvom vojaškega poveljnika Ratka Mladića zopet zavzamejo izgubljena ozemlja in pri tem v Srebrenici povzročijo največji pokol na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Pobitih je bilo več kot 7.0000 Muslimanov, to pa je prebudilo mednarodno skupnost, v imenu katere je Natovo letalstvo bombardiralo srbske položaje. Srbi so bili tako prisiljeni sprejeti mirovne pogovore, ki so bili končani 21. novembra v Daytonu. 14. decembra je bil sporazum podpisan v Parizu. Nato v državo pošlje svoje vojake.

Haaško sodišče proti Karadžiću in Mladiću objavi obtožnico za genocid in vojne zločine storjene med tri leta trajajočo vojno.

1996
Julija zahodne sile Karadžića prisilijo k odstopu z mesta predsednika Republike srbske, zamenja pa ga Biljana Plavšić, ki je bila sprva njegova ideološka naslednica, nato pa je zavzela zmerna in spravnejša stališča.

Pred koncem leta na volitvah tako na srbski kot na muslimansko-hrvaški strani zmagajo nacionalisti.

1997
Po novembrskih lokalnih volitvah se pojavijo spori med zmernimi privrženci Biljane Plavšić, ki imajo sedež v Banjaluki, in zagovorniki Karadžica na Palah nad Sarajevom.

1998
V Haagu so za vojne zločine obsojeni prvi Muslimani in Hrvati.

1999
Marca mednarodna skupnost razglasi Brčko, ki je bil po daytonu del Republike srbske, območje z mednarodnim protektoratom.

Srbi se temu močno upirajo, a ne dosežejo nobenega napredka. Pred tačetkom vojne je v Brčkem sicer živelo večinsko muslimansko-hrvaško prebivalstvo.

2000
Na lokalnih volitvah na muslimansko-hrvaških območjih zmagajo zmernejše stranke, Srbi pa še naprej vztrajajo pri nacionalistih, ki na mesto predsenika vlade kljub temu izvolijo zmernega Mladena Ivanića.

2001
Hrvaškega predstavnika v skupnem predsedstvu Anteja Jelavića odstavijo zaradi groženj njegove stranke, da bo razglasila samostojno Hrvaško republiko.
Haaško sodišče spozna srbskega generala Radislava Krstića krivega za zločine storjene v Srebrenici in ga obsodi na 46 let zapora.

2002
Biljana Plavšić je kot najvišja politična predstavnica bosanskih srbov priznala krivdo in bila naslednje leto obsojena na 11-letno zaporno kazen.

2003
Tri mesece po volitvah parlament potrdi Adnana Terzića za predsednik vlade.
Aprila predstavnik mednarodne skupnosti Paddy Ashdown odstavi Vrhovni obrambni svet Republike srbske, srbski predsednik predsedstva BiH-a Mirko Šarović pa zaradi obtožb o prisluškovanju tujim predstavnikom in orožarski aferi z Irakom poda svoj odstop.

2004
Nato preda nadzor nad izvajanjem mirovnih operacij misiji EU-ja (Evrofor), že pred tem julija pa v Mostarju odprejo obnovljen most, porušen med vojno.

2005
Oktobra Evropska komisija priporoči začetek pridružitev k sporazumu o stabilizaciji in sodelovanju, ki vodi do pogajanj za članstvo v Uniji.