To je po sinočnjem srečanju z ruskim energetskim ministrom Aleksandrom Novakom in njegovim ukrajinskim kolegom Jurijem Prodanom v Berlinu povedal evropski komisar za energijo Günther Oettinger. V skladu s predlaganim dogovorom, ki ga morata potrditi še Moskva in Kijev, bi Ukrajina ruskemu energetskemu velikanu Gazprom v prihodnjih dneh in tednih izplačala 2,5 milijarde dolarjev. To je približno polovica zneska, ki ga ta država po navedbah Rusije dolguje za nazaj in za junij.

Po tem, ko sta si Vladimir Putin in Jose Manuel Barroso izmenjala pismi, v katerih sta drug drugega pozivala, naj se dejavneje vključujeta v reševanje problematike ukrajinskega dolga za ruski plin in s tem zagotovita neovirani tranzit plina v Evropo, je Evropska komisija pozvala Kijev, naj dolg vendarle poravna. Pri tem tudi razmišlja o uvedbi stresnih testov, ki bi razkrili občutljivost evropske oskrbe s plinom, če bi se težave z Ukrajino nadaljevale.

"Namen je, da se zagotovi zanesljiva oskrba Evropske unije oziroma njenih članic kot tudi Ukrajine same še pred 1. junijem," je izjavil komisar za energetiko Guenther Oettinger.

Trenutni dolg znaša tri milijarde dolarjev in pol
1. junij je datum, ko bo Rusija prenehala pošiljati plin Ukrajini, če ta ne bo plačala več kot milijarde in pol predujma za junijsko pošiljko. Ukrajina ima s plačevanjem računov že ves čas težave, trenutno znaša dolg tri milijarde dolarjev in pol. Začasni premier Arsenij Jacenjuk je izjavil, da je cena, ki jo je Kijev plačeval do zdaj, 268 dolarjev za 1.000 kubičnih metrov plina, sprejemljiva in da jo Ukrajina lahko poravna. Težava pa je v tem, da je bila ta cena dosežena s pomočjo dveh popustov iz leta 2010 in 2013, ki sta veljala do letošnjega 1. aprila. Nato je cena poskočila na "rednih" 485 dolarjev, s čimer se Ukrajina ne strinja. Med članicami Unije, ki si najbolj prizadevajo za rešitev, je Poljska, ki je obenem, v nasprotju z Nemčijo in Italijo na primer, tudi odločnejša zagovornica sankcij zoper Rusijo.

"Če želimo energetsko varnost, moramo pozitivno vplivati na cene energentov. Če želimo biti enakovredni partnerji z Rusijo, se moramo oskrbe s plinom lotiti podobno, kot smo se finančne krize," je dejal poljski premier Donald Tusk, ki daje za zgled bančno unijo. Ob naraščanju evroskepticizma je vprašanje, kakšno podporo bodo na koncu dobili Tuskovi predlogi. Toliko bolj, ker so nekatere vzhodne članice popolnoma odvisne od ruskega plina in jih oblikovanje skupnega energetskega trga že zdaj ovira pri ločenih pogajanjih in jim draži plin.

Andrej Stopar, Druga jutranja kronika