V skladu z dogovorom, ki sta ga na rusko-kitajskem vrhu v Šanghaju podpisala ruski predsednik Vladimir Putin in njegov kitajski kolega Ši Džinping, bo Rusija vsako leto Kitajski dobavila 38 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.

Plin bodo dobavili prek novega plinovoda, ki bo povezal plinska polja v Sibiriji z glavnimi porabniškimi središči na kitajski obali. Dobava plina se bo začela leta 2018.

Ruski plinski velikan Gazprom ni želel razkriti cene plina, to pa je bilo najbolj kočljivo vprašanje v več kot desetletje dolgih pogajanjih. Ocenjuje se, da vrednost posla presega 400 milijard dolarjev.

Ruski minister za energetiko Aleksander Novak je povedal, da bi lahko Kitajska vnaprej plačala 25 milijard dolarjev. Da bi lahko kitajska stran del vrednosti plačala že pred prvo dobavo in s tem delno financirala izgradnjo potrebne infrastrukture, se je ugibalo že pred sklenitvijo posla.

Cene delnic Gazproma so se po novici o podpisu dogovora takoj dvignile za dva odstotka.

Uspeh v iskanju novih trgov
Za Putina je podpis sporazuma simbolična zmaga v času, ko Rusija išče nove trge za svoje energente, pri katerih je bila do zdaj pri izvozu večinoma odvisna od evropskega trga, ki pa se zaradi krize v Ukrajini obrača k alternativnim dobaviteljem.

Kitajska naj bi se neomajno pogajala o ceni plina, saj je želela doseči ceno, ki jo zdaj plačuje Turkmenistanu in drugim srednjeazijskim državam. Trenutno je največji tuji dobavitelj plina Kitajski prav Turkmenistan.

Za Rusijo je Kitajska največji posamični trgovinski partner. Blagovna menjava med državama je leta 2013 znašala 90 milijard dolarjev, a jo nameravajo v desetih letih povečati na 200 milijard dolarjev.