Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je pojasnil, da država ocenjuje, da zaradi strateške pomembnosti nadaljnji obstoj projekta zaradi zadnjih dogovarjanj med Gazpromom in OMV-jem ni ogrožen.

Glede na dejstvo, da je Slovenija izpolnila vse obveznosti iz meddržavnega sporazuma in da v celoti podpira sodelovanje v tem projektu z vidika diverzifikacije poti oskrbe s plinom tudi v evropskih okvirih, ter zlasti zaradi pospešenega umeščanja v prostor na slovenski strani, ocenjujejo, da je Slovenija v primerjavi z Avstrijo pri projektu Južni tok v pomembni prednosti.

"Delamo, kot da se ni nič zgodilo. Projekt Južni tok se nadaljuje. Glede na začrtano terminsko dinamiko bi moral plinovod začeti obratovati leta 2018," pa je dejal direktor Plinovodov Marjan Eberlinc. Tudi na ministrstvu so spomnili, da uradno niso bili seznanjeni o kakršni koli spremembi, ki bi vplivala na zaveze iz sporazuma ter tudi dobljena pojasnila od Plinovodov in Gazproma jih utrjujejo v tem, so dodali.

Hitreje, če bi šlo mimo Rateč
Vodstvi energetskih velikanov Gazprom in OMV sta namreč 29. aprila podpisali memorandum o soglasju glede izvajanja avstrijskega dela plinovoda Južni tok, zaradi česar se je postavilo vprašanje, ali in kako bo to vplivalo na izvedbo projekta v Sloveniji.

Ukrajinski časnik Kijev Post je pisal, da bi trasa čez Avstrijo nadomestila načrtovano traso do slovenskih Rateč. To bi zmanjšalo stroške in približalo termin za dokončanje končnih povezav plinskega transportnega sistema, saj bi različica z zaključkom v Ratečah lahko občutno zavlekla trajanje projekta.