Memorandum sta v Moskvi podpisala prva moža obeh energetskih velikanov Aleksej Miller in Gerhard Roiss. Končna točka omenjenega plinovoda, katerega zmogljivost bo 32 milijard kubičnih metrov na leto, bo v Baumgartnu.

V letu 2017 se pričakujejo prve količine plina, poln zagon avstrijskega dela plinovoda pa je predviden do januarja leta 2018. V Avstrijo bo plinovod prišel iz smeri bolgarske obale Črnega morja prek Srbije in Madžarske. Vsa potrebna dovoljenja za gradnjo naj bi bila pridobljena do konca leta 2015.

"Potreba po izgradnji Južnega toka in koristi tega projekta so za Evropo očitne. Projekt Južni tok je namenjen krepitvi energetske varnosti evropskih porabnikov, ki je bila vedno obravnavana kot prednostna naloga družbe Gazprom," je izpostavil Miller.

"To je pomemben korak k znatnemu povečanju zanesljivosti oskrbe Avstrije s plinom in bo še dodatno okrepil vlogo plinskega vozlišča Baumgarten kot ključnega v srednji in vzhodni Evropi," pa je dodal Roiss.

Izpustitev Slovenije bi zmanjšala stroške
Z gradnjo plinovoda v Avstriji bi lahko Gazprom iz projekta izpustil Slovenijo, saj bo po poročanju časopisa Kijev Post trasa čez avstrijsko ozemlje nadomestila načrtovano traso po slovenskem ozemlju do Rateč, s čimer bi se stroški zmanjšali s 6,6 milijarde na 5,8 milijarde evrov.

Časopis ob tem opozarja na nevarnost potrebe po reviziji pogodb v povezavi s traso čez Slovenijo zaradi sprememb pri sprejemljivosti in prevzemnih mestih, kar naj bi Ruse spodbudilo, da so se vrnili k ideji plinovoda čez Avstrijo.

"Plinovod bo imel kapaciteto 32 milijard kubičnih metrov plina letno, kar nakazuje, da se je Gazprom odločil proti gradnji plinovoda čez Slovenijo," poroča časopis.

Opcija plinovoda z zaključkom v Ratečah bi lahko po navedbah Kijev Posta občutno zavlekla trajanje projekta, saj se je namreč izkazalo, da bi v skladu z italijansko zakonodajo lahko izgradnja italijanskega dela sistema trajala štiri ali pet let. Na drugi strani pa naj bi pri avstrijski opciji z vsemi potrebnimi dovoljenji razpolagali že konec leta 2015.

Bruselj pozval k novim pogajanjem
Plinovod Južni tok naj bi bil dolg 2.600 kilometrov. Glavna trasa, katere usoda je zdaj očitno neznana, je bila predvidena pod Črnim morjem prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije.

V Sloveniji naj bi se po načrtih Južni tok raztezal na dolžini 266 kilometrov. Projekt je po oceni, ki je stara več kot tri leta, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov.

Prek Južnega toka, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je Ukrajina, bi bilo lahko v Evropo dobavljenih 63 milijard kubičnih metrov plina letno.

Slovenija se je zaradi Južnega toka znašla v nesoglasju z Evropsko komisijo, ki je decembra opozorila, da dvostranski sporazumi šestih članic Unije z Rusijo o omenjenem plinovodu niso v skladu z evropsko energetsko zakonodajo, in pozvala k pogajanjem o prilagoditvi sporazumov.

Komisija je izpostavila tri problematične točke v dvostranskih sporazumih članic z Rusijo: kršenje načela ločenosti proizvodnje in distribucije plina, kršenje pravice dostopa tretjih strank do plinovoda ter neustrezno določanje cen oziroma dajatev za uporabo plinovoda.