"Evropa je bila najprej zgrajena kot skupnost za premog in jeklo, zdaj se moramo premakniti k energetski uniji," je dejal na vrhu EU-ja v Bruslju predsednik Evropskega sveta Herman von Rompuy.

Evropska komisija mora tako do junija pripraviti konkreten načrt za zmanjšanje energetske odvisnosti. Pri načrtu mora upoštevati dejstvo, da mora EU pospešiti diverzifikacijo oskrbe z energijo, okrepiti energetsko učinkovitost, še naprej razvijati obnovljive in druge lastne vire energije ter ustrezno razviti infrastrukturo s poudarkom na Pirenejskem polotoku in Sredozemlju ter primerne povezave s tretjimi državami.

Poleg tega je treba ukrepati pri pospešitvi gradnje Južnega koridorja, vključno z dodatnimi povezavami skozi vzhodno Evropo, preučiti načine za olajšanje izvoza zemeljskega plina iz Severne Amerike v EU in vprašanje ustrezno obravnavati v sklopu trgovinskih pogajanj z ZDA.

Na vprašanje, kaj ta zaveza pomeni za projekt Južnega toka v Sloveniji, je premierka Alenka Bratušek odgovorila, da v tem trenutku ne pomeni nič konkretnega, ker na vrhu niso govorili o konkretnih projektih. "Južni tok ni edini energetski projekt, ki bi povezoval Rusijo in EU, tako da za zdaj po moji oceni v tem trenutku to ne pomeni prav veliko," je dejala.

Je pa opozorila, da si zatiskamo oči, če mislimo, da uvedba sankcij na Slovenijo ne bo vplivala, in izpostavila, da zato tudi vseskozi poudarja, da je treba krizo rešiti z dialogom, saj bi bila uvedba sankcij boleča za obe strani, Evropo in Rusijo.

Zmanjšanje izpustov do leta 2030
Ukrajinska kriza je tudi dodatna spodbuda Uniji za sprejetje ambicioznih novih energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030. Čeprav je bil sprva predviden dogovor o teh ciljih do konca leta, so se voditelji evropskih držav zavezali, da ga bodo dosegli najpozneje oktobra. Končni dogovor Unije bo njeno pogajalsko stališče za mednarodno podnebno konferenco decembra 2015 v Parizu.

Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na leto 1990 je temeljni, zavezujoči cilj v predlogu drugega evropskega podnebnega in energetskega svežnja s cilji do leta 2030, ki ga je Evropska komisija predstavila januarja. Drugi cilj je povečanje deleža obnovljivih virov energije na 27 odstotkov, pri čemer lahko države same opredelijo nacionalne cilje. Novega cilja za energetsko učinkovitost za zdaj ni.

Slovenija podpira cilj za 40-odstotno zmanjšanje izpustov v EU-ju do leta 2030, če bo ta razdeljen na sektorje in države na stroškovno učinkovit način, ki ne bo pomenil nesorazmernega bremena zanjo. Pri zagotavljanju pravične delitve bremen izpostavlja pomen upoštevanja nacionalnih specifik, ki izhajajo iz visokega deleža izpustov iz prometa ter potenciala iz velikih zalog ponorov ogljika v gozdovih.