Ta visoka stopnja pripravljenosti je posledica ustreznih preventivnih ukrepov in manjše porabe plina, še meni koordinacijska skupina, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic sedemindvajseterice, plinskega sektorja in organizacij porabnikov plina, predseduje pa ji Evropska komisija. Do ocene stanja je skupina prišla s proučitvijo ravni napolnjenosti skladišč plina, izrednih ukrepov, ki so jih države sprejele po plinski krizi januarja letos in gibanjem porabe plina.

Skladišča polna v skoraj vseh državah
Skupina je namreč ugotovila, da so skladišča plina polna v skoraj vseh državah članicah Evropske unije in Energetske skupnosti, katere namen je razširiti okvir notranjega trga EU-ja z energijo tudi na države jugovzhodne Evrope.

Prav tako so člani skupine ugotovili, da so države sklenile več kratkotorčnih pogodb o nakupu plina za primer vnovičnih težav pri oskrbi z ruskim plinom. Sicer pa je tudi sama poraba plina zaradi gospodarske krize manjša, hkrati pa potekajo še projekti za gradnjo in izboljšanje plinskega omrežja, še posebej za medmrežno povezovanje in vzpostavitev povratnega toka plina. Nekoliko optimizma vliva tudi četrtkov dogovor med med ruskim premierjem Vladimirjem Putinom in predsednico ukrajinske vlade Julijo Timošenko, da se bosta plinski družbi Rusije in Ukrajine, Gazprom in Naftogaz, dogovorili o novih količinah dobave ruskega plina Ukrajini.

Še vedno pozivi k usklajevanju načrta za izredne razmere
Kljub temu je koordinacijska skupina pozvala k nadaljnjemu usklajevanju načrtovanja za izredne razmere v oskrbi s plinom in izvedbo vaj a ustrezno in hitro ukrepanje, če pride do zapletov.

Evropska komisija je julija predstavila predlog uredbe za izboljšanje zanesljivosti oskrbe s plinom v EU. Predlagana uredba naj bi zagotovila, da vse države članice vnaprej sprejmejo učinkovite ukrepe za preprečitev in ublažitev posledic morebitnih motenj v oskrbi s plinom, vzpostavila nujno potrebne mehanizme za njihovo sodelovanje ter spodbudila gradnjo skupne infrastrukture.