Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok o priznanju Krimskega polotoka kot neodvisne države. Še pred tem so ZDA in EU uvedle sankcije proti 21 ukrajinskim in ruskim državljanom.

Rusija je na podlagi izražene volje prebivalcev Krima na nedeljskem referendumu "priznala Republiko Krim, v kateri ima mesto Sevastopol poseben status, kot suvereno in neodvisno državo", piše v odloku, ki velja od dneva podpisa.

Z vidika mednarodnega prava je priznanje Krima kot neodvisne države potrebna etapa za priključitev Krima k Rusiji. Priključitev mora biti namreč predmet dogovora med dvema neodvisnima državama.

Na Krimu nacionalizirali energetska podjetja
Dan po tem, ko so prebivalci Krima v nedeljo na referendumu plebiscitarno podprli priključitev k Rusiji, je krimski parlament razglasil neodvisno Republiko Krim in sprejel sklep o nacionalizaciji vsega dosedanjega ukrajinskega premoženja na polotoku - vseh poslopij, podjetij in drugih organizacij.

Najprej so nacionalizirali energetska podjetja, med njimi ukrajinsko državno naftno podjetje Chornomornaftogaz, vključno s "kontinentalnim pasom in izključno gospodarsko cono" v Črnem morju. Nacionalizirali so tudi premoženje energetskih podjetij Ukrtransgaz in Feodosiya.

Chornomornaftogaz je glavno energetsko podjetje na Krimu, ki črpa nafto in zemeljski plin v Črnem morju in Azovskem morju. Leta 2012 je izčrpal okoli 1,2 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina.

Sankcije EU-ja in ZDA
Med 21 posamezniki, ki so jim prepovedali potovanje in zamrznili premoženje, so politiki, ki so blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, in tisti, ki so bili kakor koli vpleteni v izvedbo nedeljskega referenduma na Krimu. Med njimi sta tudi nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič in namestnik predsednika ruske vlade Dmitri Rogozin. Ta je na Twitterju med drugim zapisal: "Kolega Obama, kaj boste storili s tistimi, ki v tujini nimajo ne računov ne nepremičnin? Morda pa niti niste pomislili na to?"

Ob objavi sankcij iz Bele hiše pa so sporočili, da "so ukrepi ostro sporočilo ruski vladi, da obstajajo posledice za dejanja, ki kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Mednje sodi tudi podpora nezakonitemu referendumu za odcepitev Krima."

ZDA so še sporočile, da bodo razmislile o novih sankcijah, če bo Rusija nadaljevala postopke za priključitev Avtonomne republike Krim Ruski federaciji oziroma bo nadaljevala vojaške postopke na polotoku.

97 odstotkov volivcev ZA priključitev
Na nedeljskem referendumu, na katerem se je več kot 1,5 milijona volivcev odločalo, ali naj se Krim pridruži Rusiji ali naj ostane v Ukrajini, je skoraj 97 odstotkov volivcev podprlo priključitev k Rusiji. Krimska komisija za organizacijo referenduma je poročala, da so prešteli vse glasove, vodja omenjene komisije Mihail Mališev je sporočil, da je bila volilna udeležba skoraj 82-odstotna. Največ ljudi je za priključitev k Rusiji glasovalo v Sevastopolu, kjer je sedež ruskega črnomorskega ladjevja, krimski Tatari pa so referendum bojkotirali.

Krimski parlament za priključitev k Rusiji
Krimski parlament je na ponedeljkovi jutranji seji tudi uradno razglasil neodvisnost od Ukrajine in zaprosil za priključitev k Ruski federaciji s statusom republike. Za neodvisnost je glasovalo 85 od 99 članov krimskega parlamenta. Zdaj na Krimu tako ne veljajo več ukrajinski zakoni.

Krimski poslanci so Združene narode in vse države sveta pozvali, naj Krim priznajo kot neodvisno državo. Ruska duma naj bi zdaj hitro sprejela vse potrebne pravne pogoje za priključitev Krima k Ruski federaciji, v torek naj bi razpravljali o razmerah na Krimu, o priključitvi pa naj bi duma odločala v petek. V torek bo poslance dume nagovoril tudi predsednik Vladimir Putin.

Ukrajinski parlament je v ponedeljek odobril delno mobilizacijo približno 40.000 rezervistov kot odgovor na po njihovem mnenju "vojne razmere". Začasni predsednik Oleksander Turčinov pa je v prvem odzivu ukrajinskih oblasti na nedeljske izide referendum na Krimu označil kot "veliko farso, ki je Ukrajina in civilizirani svet nikoli ne bosta priznala". Turčinov je obsodil tudi "nadaljevanje agresije na Krimu, ki jo skuša Rusija zakriti s to farso".

Zunanji ministri EU-ja uvedli sankcije
Zunanji ministri Evropske unije, ki so se zjutraj sestali na izrednem zasedanju, so proti Rusiji uvedli drugi krog sankcij. Proti 21 ruskim in ukrajinskim predstavnikom so uvedli prepoved potovanja in jim zamrznili premoženje. Kaznovani posamezniki naj bi igrali ključno vlogo pri krimski odločitvi za odcepitev od Ukrajine.

Morebitni tretji krog sankcij, o katerem bi lahko na zasedanju konec tedna govorili voditelji Unije, bi vključeval širše gospodarske sankcije, kamor spada tudi francosko vojaško poslovanje.

Referendum potekal v skladu s standardi
Kot je poročala RTV-jeva dopisnica Vlasta Jeseničnik, so mednarodni opazovalci, ki so spremljali referendum, povedali, da je glasovanje potekalo v skladu z mednarodnimi standardi in demokratičnimi postopki, kar je v svojem prvem odzivu poudaril tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Po razglasitvi prvih izidov se je na ulicah krimskih mest zbralo več tisoč ljudi, v središčih so potekali koncerti, kjer so nastopili znani ruski pevci, ljudje pa so vzklikali proruska gesla in navdušeno komentirali izide. Tisti, ki so podprli priključitev k Rusiji, so izrazili upanje, da se zdaj začenja novo, boljše življenje in da bodo politiki svoje obljube o višjih plačah in pokojninah uresničili.

Zahod ostro proti referendumu
Na izide referenduma so se najostreje odzvali v Washingtonu in Bruslju. Predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije Herman Van Rompuy in Jose Manuel Barroso sta že v nedeljo povedala, da Unija ne bo priznala izidov referenduma na Krimu, ki je nezakonit in nelegitimen. Izpostavila sta, da mora rešitev krize v Ukrajini temeljiti na ozemeljski celovitosti, suverenosti in neodvisnosti, v okviru ukrajinske ustave in spoštovanju mednarodnih standardov, ob tem pa sta obsodila neizzvane kršitve suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter Rusijo pozvala k umiku vojske na predkrizne položaje in število. V imenu Evropskega parlamenta je referendum za nelegitimnega označil tudi njegov predsednik Martin Schulz.

Obama in Putin ostala vsak na svoji strani
Da ne priznavajo izidov referenduma na Krimu, so že sporočile tudi ZDA. Predsednik Barack Obama je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Putinom ponovil, da krimski referendum krši ukrajinsko ustavo, da je bil izveden pod pritiskom ruske vojaške zasedbe ter da ga ZDA in mednarodna skupnost nikoli ne bodo priznale. Napovedal je tudi, da so ZDA s svojimi evropskimi zaveznicami pripravljene uvesti dodatne sankcije proti Rusiji, je pa ob tem ponovil, da obstaja tudi pot za rešitev krize po diplomatski poti, na način, ki bi upošteval tako interese Rusije kot Ukrajine.

Putin je vztrajal, da je bil referendum popolnoma zakonit in v skladu z mednarodnim pravom ter da bo Rusija upoštevala večinsko voljo krimskega prebivalstva. Oba voditelja pa sta dala vedeti, da je dogovor še vedno mogoč. Putin je dejal, da mora opazovalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pokriti vse ukrajinske pokrajine, in ni grozil z dodatnim zavzemanjem ukrajinskega ozemlja, Obama pa je dejal, da je prvi pogoj za diplomatsko rešitev ta, da ruska vojska neha vpadati na ukrajinsko ozemlje.