Ukrajinska ladja v bližini Sevastopola. Foto: Reuters
Ukrajinska ladja v bližini Sevastopola. Foto: Reuters
Krim
Plakat, ki prebivalce Krima poziva k udeležbi na nedeljskem referendumu. Foto: Reuters
Krim
Oboroženi neznanci v polni vojaški opremi naj bi bili ruski vojaki. Foto: EPA
Arsenij Jacenjuk in Barack Obama
Jacenjuk je bil gost Obame v Beli hiši. Foto: EPA
Grožnje Rusiji se stopnjujejo

Turčinov je za lokalno televizijsko postajo povedal, da so ruske sile, ko so prejšnji teden zavzele Krim, okrepile tudi svojo prisotnost na ukrajinski vzhodni meji, kjer so "v vsakem trenutku pripravljeni na invazijo na ozemlje Ukrajine". "Delamo vse, kar je v naši moči, da se izognemo vojni na Krimu ali drugje v Ukrajini," je dejal in dodal: "Vse človeštvo podpira našo državo, vse vodilne svetovne države so na strani Ukrajine in prepričan sem, da bo ta združen napor v mednarodni skupnosti pripomogel, da ustavimo to agresijo."

V vojaških vajah sodeluje 8.000 vojakov
Da Rusija krepi svojo vojaško pripravljenost na območju Krima, kjer bo v nedeljo potekal referendum, in drugod, poročajo tudi številni svetovni mediji. Rusija je na mejah Ukrajine v obsežnih vojaških vajah urila tankovske, topniške in pehotne sile, že od srede pa se urijo tudi enote padalcev. Rusko obrambno ministrstvo je poročalo, da vojaške vaje potekajo v regijah Rostov, Belgorod in Kursk, ki vse mejijo na Ukrajino, v vajah pa naj bi sodelovalo 8.000 vojakov.

Poleg tega je Rusija v Belorusijo poslala tudi bojna letala in tako ugodila prošnji beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka ter se odzvala na odločitev zveze Nato, da okrepi svojo vojaško prisotnost v regiji zaradi krize v Ukrajini.

V Kijevu podprli oblikovanje garde za upor proti Rusiji
V Kijevu je parlament podprl oblikovanje nove narodne garde za upor proti ekspanzionističnim težnjam Rusije. Gardo naj bi sestavljalo približno 60.000 prostovoljcev iz "samoobrambnih skupin", ki so se oblikovale in izurile med protesti na kijevskem Trgu neodvisnosti, ter so se pripravljeni upreti ekspanzionističnim težnjam Rusije. Garda naj bi sodila pod notranje ministrstvo, "zagotavljala pa naj bi notranjo varnost in varnost na mejah ter boj proti terorizmu".

Merklova vse ostrejša do Rusije
Medtem pa grožnje proti Rusiji vse bolj stopnjuje Nemčija. Kanclerka Angela Merkel je zagrozila z gospodarskimi sankcijami Evropske unije, če se bo ukrajinska sila poglobila. "Nihče od nas si ne želi tovrstnih ukrepov, a smo vsi nanje pripravljeni, če bodo neizogibni," je povedala. "Če bo Rusija nadaljevala svojo sedanjo smer, to ne bo le katastrofa za Ukrajino, pač pa bodo sosednje države v tem videle grožnjo. To bo spremenilo odnose med Rusijo in EU-jem ter škodilo tudi Rusiji sami, tako gospodarsko kot politično," je še dejala Merklova.

Nemška kanclerka je ob tem dodala, da si EU še vedno prizadeva za diplomatsko rešitev ukrajinske krize. "A če v prihodnjih dneh ne bo prišlo do pogajanj z Rusijo, ki bodo prinesla rezultate, bodo zunanji ministri EU-ja prihodnji ponedeljek sprejeli nove sankcije, tudi prepoved vstopa ter zamrznitev bančnih računov," je povedala Merklova, ki je ob tem tudi zavrnila vojaško posredovanje na Krimu. "To za nas ni opcija," je dejala.

Grožnje Rusiji so vse glasnejše
Tudi ameriški zunanji minister John Kerry je posvaril pred resnimi ukrepi, če se bo glasovanje v nedeljo zgodilo, britanski zunanji minister William Hague pa je Rusijo in Krim pozval, naj opustita referendum, v nasprotnem primeru pa je zagrozil s sankcijami proti Rusiji. Rusijo pa je "kaznovala" tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je prekinila pristopna pogajanja z Rusijo. Odločitev je svet organizacije sprejel na prošnjo držav članic, ki so prednost dale Ukrajini.

Jacenjuk obiskal Obamo, ta mu je zagotovil podporo
Medtem ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk nadaljuje obisk v ZDA. V Beli hiši ga je sprejel ameriški predsednik Barack Obama, ki mu je zatrdil, da so ZDA na strani Ukrajine. Obama je ruskega predsednika Vladimirja Putina ob tem opozoril, da bo mednarodna skupnost izstavila račun za kršenje mednarodnega prava, če se ruske sile ne bodo umaknile s Krimskega polotoka, medtem ko je Jacenjuk dejal, da se Ukrajina nikoli ne bo predala Rusiji.

Jacenjuk bo v New Yorku nagovoril Varnostni svet Združenih narodov, članice VS-ja pa naj bi razmišljale o resoluciji o nedeljskem referendumu na Krimu, ki bi pozivala k spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter poudarila, da predstavlja napovedani krimski referendum kršitev ukrajinske ustave. Rusija bi resoluciji zagotovo nasprotovala, vprašanje pa je, kaj bi storila Kitajska.

Grožnje Rusiji se stopnjujejo