Pritisk na Moskvo prihaja tudi iz Pekinga, saj kitajski predsednik Ši Džinping prav tako meni, da je treba najti diplomatsko, ne pa vojaške rešitve za krizo.

Malce drugačen pogled na stvari ima nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder, ki je dejal, da je stanje na Krimu kršenje mednarodnega prava, ob tem pa priznal, da je šlo tudi pri napadu Nata na Srbijo leta 1999 za kršenje mednarodnega prava. "Mi smo takrat poslali svoja letala nad Srbijo in skupaj z Natovimi silami bombardirali suvereno državo, brez dovoljenja Varnostnega sveta Združenih narodov," je dejal Schröder in poudaril, da bi bil on zato zelo previden pri "uperjanju prsta" na kogar koli, ker gre v obeh primerih za kršenje resolucije ZN-a.

Schröder je tudi skeptičen do motivov nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko, češ da se ne ve, kakšne materialne interese ima ona in da bi lahko denarna pomoč šla v napačne roke. Nekdanji kancler je tudi ponovno kritiziral Evropsko unijo, češ da še ni dojela, da je Ukrajina kulturološko razdeljena država. "Sprašujem se, ali bi bilo pravilno kulturološko razdeljeno državo, kot je Ukrajina, postaviti pred alternativo ̶ pridružitveni sporazum z Evropsko unijo ali carinska unija z Rusijo," je še dejal Schröder.
Ob tem se pojavljajo tudi vse glasnejše primerjav med statusom Krima in statusom Kosova pred odcepitvijo. Vodja češke diplomacije Lubomir Zaoralek je posvaril, da mednarodna skupnost ne more sprejemati tega, da če so dopustili Kosovo, morajo tudi Krim, češ da bi to svet spremenilo v džunglo, v kateri mednarodno pravo več ne bi imelo nobene veljave.
Rusija zaprla dostop
Medtem pa je Rusija namerno potopila tri ladje na vhodu v jezero Donuzlav na zahodni obali Krima, s čimer je zaprla ozek izhod ukrajinskim ladjam do Črnega morja. Ukrajinski častniki iz bližnjega pomorskega oporišča Novoozerne poudarjajo, da je Rusija to storila, da njihove ladje ne bi mogle priti do največjega ukrajinskega vojaškega oporišča v Odesi, ki je na zahodu države in je največje pristanišče v državi. Kapetan Viktor Šmiganovski je pojasnil, če ne bi bilo zapore, bi lahko z ladjami odpluli do Odese in preprečili ruskim silam, da bi zavzele mesto.

Sedež ukrajinske mornarice je v Sevastopolu, ki pa jo zdaj obkrožajo proruske sile. V tem mestu ima svoj sedež tudi ruska črnomorska flota. Ukrajinska mornarica ima omejene vire, hud udarec pa je doživela prejšnji teden, ko je njen poveljnik, admiral Denis Berezovski prestopil na stran proruskih oblasti na Krimu. Ukrajinska mornarica je desetkrat manjša od ruske in trpi zaradi nezadostnega financiranja. Ukrajinci imajo med drugim samo eno podmornico iz obdobja Sovjetske zveze, ki jo zdaj skušajo usposobiti, potem ko ni bila v uporabi deset let.

Oporišče Novoozerne po neuradnih podatkih varuje več deset vojakov, po besedah Šmiganovskega pa je po razstrelitvi ladij v oporišče prišel poveljnik ruske črnomorske flote Aleksandre Vitko in jih pozval, naj prestopijo na rusko stran. To so zavrnili, čeprav so Rusi skušali oslabiti njihovo moralo tudi s preleti helikopterjev in letal nad oporiščem, je dejal.

Vse več napadov
V dneh pred za nedeljo napovedanim referendumom o priključitvi Krima Rusiji s Krima poročajo o vse več napadih na ukrajinska vojaška oporišča, pa tudi na novinarje in aktiviste. Kakih 30 oboroženih moških v uniformah brez oznak je v nedeljo napadlo oporišče na zahodu Krima in uničilo opremo. Danes so na polotoku zavzeli še dve oporišči ukrajinske vojske.

Po navedbah generala ukrajinske mejne straže Mikola Kovila je na Krimu že 30.000 ruskih vojakov, kar je 5000 več, kot dovoljuje dogovor med Rusijo in Ukrajino o ruskem pomorskem oporišču.

V mestu Lugansk na vzhodu Ukrajine je v nedeljo več tisoč protestnikov vdrlo v vladno poslopje in odstavilo proevropskega guvernerja Mihaila Bolockega, ki so ga pretekli teden imenovale oblasti v Kijevu.

Rusko govoreči oboroženci so v prestolnici Krima Simferopol na vlaku prijeli dva aktivista za človekove pravice. Na nadzornih točkah so ugrabili tri ženske in več novinarjev.

Vojaške vaje
Obrambno ministrstvo sosednje Poljske je medtem sporočilo, da bodo ZDA v okviru vojaških vaj na Poljsko do četrtka napotile 12 lovskih letal F-16. Na vajah bo sodelovalo tudi 300 ameriških vojakov. ZDA bodo lovce poslale na zahtevo Poljske. Po prvotnih načrtih naj bi bila vojaška vaja namreč omejena, a so jo razširili zaradi napetih političnih razmer v Ukrajini. Washington je v preteklih dneh že napovedal, da bo štiri lovska letala F-15 poslal tudi v Litvo za okrepitev zračnega nadzora okoli Baltika.

Pojavljajo pa se tudi nekatera namigovanja, da so Američani morda že prisotni v Ukrajini. Na YouTubu so se namreč pojavili številni posnetki z neznanimi uniformiranimi moškimi, za katere trdijo, da so uslužbenci ameriške zasebne družbe za varovanje, pred leti znane pod imenom Blackwater, danes pa Academi. Omenjena družba, ki velja za skrajno sporno že vse od njenega agresivnega delovanja v Iraku, naj bi operirala v vzhodnem ukrajinskem mestu Doneck, poroča RT.

Zahodni mediji navedbe zanikajo in trdijo, da Rusija širi lažna poročila, da bi tako upravičila "agresijo". Na posnetkih, katerih verodostojnost je sicer težko potrditi, je videti neznane moške v vojaških opravah, oborožene z ruskimi jurišnimi puškami in ameriškimi karabinkami.