"Še vedno obstaja upanje, da bomo na neki točki sklenili dogovor po dialogu, ki ga naši partnerji, hvala bogu, še niso zavrnili," je dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov, ki upa, da še ni in ne bo nove hladne vojne.

Za pozive k pogovorom med Moskvo in Kijevom ob posredovanju Zahoda je Peskov dejal, da jih v Kremlju sprejemajo z nasmehom, saj so zahodne države med krizo v Ukrajini izgubile svojo kredibilnost.

Peskov je še izrazil skrb Rusije, da bi na Krimu in v vzhodni Ukrajini sledilo etnično čiščenje, če bi "odgovorni za državni udar v Kijevu" dosegli te dele države.

Ukrajina je pripravljena na pogajanja z Rusijo, a mora ta umakniti svoje enote s Krima, ki naj bi jih bilo po zadnjih podatkih že več kot 30.000.

Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je povedal, da je Ukrajina pripravljena na pogajanja z Rusijo, in znova prosil za telefonski pogovor z ruskim premierjem Dmitrijem Medvedjevom. Ob tem je dodal še, da mora Rusija v zameno za pogajanja umakniti svoje enote s Krima, izpolniti mednarodne obveznosti ter nehati podpirati separatiste in teroriste na Krimu. Povedal je še, da "nihče v civiliziranem svetu ne bo priznal rezultata tako imenovanega referenduma na Krimu", ki ga bodo izvedle nelegitimne oblasti.

Sergij Astakov, pomočnik vodje mejne policije na Krimu, je za Reuters povedal, da se je število ruskih vojakov na Krimu povečalo že na 30.000. Povedal je, da je številka sicer zgolj ocena in da vključuje vse pripadnike ruske vojske, tako tiste, ki so prišli v zadnjem tednu, kot tiste, ki so stalno navzoči v Sevastopolu.

Rusija se bo odzvala na sankcije
"Rusija ne bo sprejela besedišča sankcij in groženj. Če bodo uvedli sankcije, se bo Rusija odzvala," je v sporočilu za javnost zapisalo rusko zunanje ministrstvo in dodalo, da je odločitev Evropske unije o prekinitvi pogajanj o vizumski politiki med Rusijo in EU-jem izjemno nekonstruktivna.

Medtem je predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta, sveta Ruske federacije, Valentina Matvijenko v nagovoru dejala, da vojne med Rusijo in Ukrajino, dvema bratskima narodoma, ne bo. "To je nesmisel in ne odraža naših namer, občutkov empatije in bolečine, ki jo čutimo do ukrajinskega ljudstva," je dejala, ob tem pa povedala še, da bo svet Ruske federacije spoštoval odločitev prebivalcev Krima, če se bodo na referendumu odločili za priključitev k Ruski federaciji.

Obama in Putin po telefonu nista našla skupnega jezika
Ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Vladimir Putin sta skušala v telefonskem pogovoru, ki je trajal kar eno uro, najti rešitev za ukrajinsko krizo. Putin je dejal, da odnosi med ZDA in Rusijo ne bi smeli trpeti, saj so odnosi med državama preveč pomembni za varnost in stabilnost sveta in da jih ne bi smeli žrtvovati za posamične, čeprav pomembne, mednarodne težave.

Po pogovoru so iz Kremlja sporočili, da je predsednik Putin dejal, da z ZDA še vedno obstajajo razlike v pristopu do reševanja krize v Ukrajini. "Novo ukrajinsko vodstvo je na oblast prišlo z državnim udarom in sprejelo popolnoma nezakonite odločitve za krimsko regijo. Rusija ne more ignorirati pozivov na pomoč, bo pa ravnala v skladu z mednarodnim pravom," je zatrdil Putin.

Obama Putinu predstavil svoj pogled na reševanje krize
Obama je Putinu ponovil, da ruska dejanja v Ukrajini pomenijo kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine, a da je izhod iz sedanje krize mogoč. Ameriški predsednik je dejal, da morajo nujno slediti neposredni pogovori med ukrajinsko in rusko vlado, seveda ob pomoči mednarodne skupnosti.

Po Obamovem prepričanju bi bilo za Ukrajino najboljše, da v državo pridejo mednarodni opazovalci, ki bodo zagotovili, da so pravice vseh Ukrajincev, tudi Rusov, zaščitene, ruska vojska mora zapustiti položaje, ki jih je zasedla na Krimu, mednarodna skupnost pa naj bi pomagala pri izvedbi za maj napovedanih volitev v Ukrajini. Zunanja ministra John Kerry in Sergej Lavrov bi ves čas nadaljevala pogovore.

ZDA uvedle sankcije proti Rusiji
Povod za drugi telefonski pogovor med voditeljema v zadnjih dneh je bila odločitev ZDA, da proti posameznikom v Rusiji in Ukrajini uvedejo sankcije, da v Litvo in na Poljsko pošljejo nekaj lovskih letal in da na pot proti Črnemu morju, čeprav uradno na skupne vaje z Bolgarijo in Romunijo, pluje raketni rušilec truxtun.

V četrtek so se za zaprtimi vrati znova sešli člani Varnostnega sveta Združenih narodov, a rešitve za Ukrajino niso našli. Namestnik generalnega sekretarja ZN-a Jan Elliason je dejal, da je Ukrajina na robu in da se spoprijema s številnimi resnimi izzivi, zagotovil pa je, da je položaj v Kijevu stabilen, ter pohvalil zadržanost Ukrajincev in njihove vlade, ki si prizadeva za ohranitev miru.

Mednarodna tiralica za Janukovičem?
Ukrajina je medtem na Interpol naslovila zahtevo, naj za odstavljenim predsednikom Viktorjem Janukovičem zaradi zlorabe oblasti in množičnega umora protestnikov izda mednarodno tiralico. Z Interpola so sporočili, da zadevo proučujejo.

Ker je dogajanje v Ukrajini pestro, dogodki pa si sledijo zelo hitro, bomo na MMC-ju krizo tudi danes spremljali s posebno aplikacijo, kjer boste lahko izvedeli vse najnovejše informacije o dogajanju na terenu, spremljali dogajanja na družbenih omrežjih ter slišali oz. videli poročila naših televizijskih in radijskih kolegov.