Zunanji ministri EU-ja so se zbrali na izrednem zasedanju v Bruslju in v izjavi po koncu pozvali Rusijo k takojšnjem umiku njenih oboroženih sil na njihove izhodne položaje ter naj brez odlašanja privoli v poziv Ukrajine k posvetovanjem.

"Če Rusija ne bo ukrepala za umiritev razmer, bo EU odločil o posledicah za dvostranske odnose med EU-jem in Rusijo, na primer o zamrznitvi dvostranskih pogovorov o vizumskih vprašanjih in novem sporazumu, ter preučila nadaljnje usmerjene ukrepe," so ministri zapisali v sklepih.

Med morebitnimi sankcijami se omenja zamrznitev pogovorov o vizumski liberalizaciji in novem sporazumu med stranema.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je bil po srečanju zadovoljen, ker EU ni zaprl vrat političnemu dialogu z Rusijo in pri tem izpostavil pomen torkovega srečanja visoke zunanjepolitične predstavnice EU-ja Catherine Ashton z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.

Erjavec je zadovoljen predvsem zato, ker dogovorjeni ukrepi za zdaj ne bodo imeli posledic za slovensko gospodarstvo, saj je Rusija pomembna gospodarska partnerica Slovenije in pomembna za energetsko oskrbo.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je potrdil, da se bodo v četrtek v Bruslju na izrednem vrhu o Ukrajini sešli voditelji držav članic EU-ja.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je pred srečanjem dejal, da mora EU najprej poskušati spraviti Rusijo in Ukrajino za pogajalsko mizo in na Krim poslati komisijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki bi preiskala dejstva. Opozoril je tudi, da obstaja po koncu hladne vojne pred 25 leti zdaj spet resna nevarnost nove delitve Evrope.

Poljski zunanji minister Radek Sikorski je opozoril na resnost razmer. "To je najresnejša kriza v Evropi po vojni po razpadu Jugoslavije. Na kocki je verodostojnost mednarodne skupnosti, še posebej EU-ja," je poudaril.

"Skupen trud"
Alenka Bratušek je prepričana, da se moramo vsi skupaj potruditi in narediti vse, da se v Ukrajini ne zgodi oborožen spopad, saj bi bilo to slabo za vse, še najslabše pa za ljudi v Ukrajini.

Prav zaradi stopnjevanja napetosti tudi pobuda vlade za posredniško vlogo v ukrajinsko-ruskem sporu. Erjavec je namreč v nedeljo sporočil, da bo na današnjem izrednem srečanju zunanjih ministrov Evropske unije predlagal, da Slovenija zaradi dobrih odnosov z Rusijo odigra posredniško vlogo med Moskvo in Brusljem glede reševanja krize v Ukrajini.

Ashtonova "vzela na znanje" slovensko pobudo
Na srečanju v Bruslju je Ashtonova slovensko pobudo za pomoč pri političnem reševanju krize "vzela na znanje v smislu, da imamo z Rusijo dobre odnose in nobenih odprtih problemov in bi lahko pomagali pri mediaciji", je pojasnil Erjavec.

Na vprašanje, ali je Ashtonova pozvala Slovenijo, da kakor koli konkretno sodeluje v prizadevanjih EU pri iskanju politične rešitve ukrajinske krize, je minister odgovoril, da bo Ashtonova v torek opravila pogovor z Lavrovom in če bo ocenila, da lahko Slovenija pripomore k uspešnemu dialogu, je prepričan, da bo povabljena.

Na vprašanje, kako so se na slovenski predlog odzvali kolegi, pa je Erjavec odgovoril, da je francoski zunanji minister njegovo pobudo podprl, a obenem sam predlagal podobno. "Glede na to, da se bo Ashtonova jutri srečala z Lavrovom, mislim, da smo uresničili našo pobudo, ni pa rečeno, da je s tem politični dialog končan," je še ocenil minister.

V tiskovni službi Ashtonove so na vprašanje, kakšen je odziv na slovensko pobudo, pojasnili, da je odgovor v sklepih: "EU bo še naprej sodeloval v mednarodnih prizadevanjih za iskanje rešitve, skupaj z ZN-jem, Ovsejem in drugimi mednarodnimi igralci, ki vključujejo predloge za mednarodno opazovanje in mediacijo, ter v tem kontekstu pozdravlja morebitno preiskovalno misijo Ovseja."

Slovenski predsednik Borut Pahor je pozdravil vse diplomatske napore mednarodne skupnosti, ki bi pomagali rešiti nevarno zaostrovanje razmer po mirni poti, pri čemer je izpostavil pomen spoštovanja mednarodnopravnih obveznosti, zlasti sporazuma v Budimpešti iz leta 1994, ki Rusijo izrecno zavezuje k spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti sosednje Ukrajine.

Obama: Rusija na napačni strani zgodovine
Rusija je na napačni strani zgodovine in krši mednarodno pravo, je dejal ameriški predsednik Barack Obama. Po njegovih besedah so si svetovne sile enotne v prepričanju, da je Rusija s koraki, ki jih je sprejela glede Ukrajine, prekršila mednarodno pravo in dogovore, ki jih je sama sprejela. Zagotovil je, da bodo ZDA v primeru, da Rusija nadaljuje na sedanji poti, sprejele vrsto ukrepov, gospodarskih in diplomatskih, ki jo bodo osamili.

Rusijo je Obama ponovno pozval, naj sprejme mednarodne opazovalce, če jo res skrbi spoštovanje pravic vseh prebivalcev Ukrajine. Na vprašanje o kritikah iz kongresa, da ni dovolj odločen proti Rusiji, pa je Obama dejal, da lahko kongres pomaga pri pripravi paketa pomoči Ukrajini, to vprašanje pa da ne bi smelo biti predmet strankarskih prepirov.

Tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki ni bila nič bolj natančna glede ukrepov, ki jih lahko ZDA sprejmejo, da bi prepričale Rusijo v umik. Povedala je, da je na voljo veliko možnosti za sankcije ter da ZDA trenutno razmišljajo o konkretnih ukrepih proti ruskim posameznikom in ustanovam.

"Ukrepi, ki smo jih doslej sprejeli, že imajo učinek," je dejala in opozorila na devalvacijo ruske valute rublja in padec indeksov na ruski borzi. To naj bi bila posledica sinočnje izjave skupine držav G7 o odpovedi priprav na udeležbo na vrhu G8 junija v Sočiju. ZDA pri iskanju možnosti za sankcije tesno sodelujejo z evropskimi zavezniki, skupaj z njimi in mednarodnimi finančnimi ustanovami pa pripravljajo gospodarsko pomoč Ukrajini.

Na zahtevo Poljske nov sestanek Nata
O Ukrajini se bo v torek na nujnih pogovorih znova sestal Severnoatlantski svet, je sporočil generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen. Veleposlaniki 28 članic zavezništva se bodo sestali, potem ko je sestanek zahtevala Poljska na podlagi 4. člena Severnoatlantske pogodbe.

Omenjeni člen pravi, da se morajo članice Nata posvetovati med seboj, kadar koli je po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice.

Rasmussen je sporočil, da se bodo veleposlaniki sestali, ker pomeni razvoj dogodkov v Ukrajini in okoli nje "grožnjo sosednjim državam članicam Nata ter ima neposredne in resne posledice za varnost in stabilnost evroatlantskega območja", so sporočili iz Nata.

Severnoatlantski svet se je zaradi razmer v Ukrajini na nujnem sestanku sestal že v nedeljo. Po njem je Rasmussen sporočil, da zavezništvo stoji ob strani svoji partnerici Ukrajini ter da predstavlja vojaško posredovanje ruskih sil v Ukrajini kršitev mednarodnega prava. Dodal je, da se zavzemajo za napotitev mednarodnih opazovalcev Ovseja ali ZN-a v Ukrajino.

Za pol manj izvoza v Ukrajino
Krizo v Ukrajini bodo močno občutila tudi izvozna slovenska podjetja, saj je vrednost izvoza v to državo lani dosegla več kot 220 milijonov evrov, ta številka pa bi se lahko letos zaradi negotovih razmer tudi prepolovila, opozarjajo pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS-ju Aleš Cantarutti je pojasnil, da se je v Ukrajini zaradi napetosti povpraševanje po izdelkih močno zmanjšalo. Poleg manj naročil so tudi težave z logistiko.

"Sklepanje novih poslov je v tej situaciji skoraj nemogoče, kar je velika težava za tiste, ki so sredi dogovarjanja. Za tiste, ki pa že poslujejo in imajo ustaljene kanale, pa je težava velika negotovost," ocenjuje Cantarutti, ki meni, da bi lahko za Ukrajino, ki sodi med 20 največjih slovenskih trgov, hitro govorili o izgubljenem letu.

"Predvsem je problem v tem, da ne bo javnih naročil, saj država ne deluje. Ne bo infrastrukturnih investicij, kjer je vpletenih kar nekaj slovenskih podjetij," je dejal Cantarutti in pri tem omenil pripravo košarkarskega prvenstva leta 2015, ki ga bo gostila Ukrajina.

Tudi če bi se razmere v tem trenutku stabilizirale, bo po mnenju Cantaruttija trajalo kar precej časa, preden nove oblasti vzpostavijo varnostne in politične okoliščine, nato šele pride na vrsto gospodarska reorganizacija, ki je nujno potrebna, saj je država brez denarja.

Moskva ne bo sodelovala z novimi oblastmi
Ruski premier Dmitrij Medvedjev, ki je dejal, da Viktor Janukovič ostaja edini legitimni predsednik Ukrajine in da Rusija ne priznava novega ukrajinskega vodstva, ki je z odstavitvijo Janukoviča kršilo ukrajinsko ustavo.

"Rusija je z bratsko Ukrajino pripravljena razviti večstranske in spoštljive odnose, a ne z oblastmi, ki so nasledile Janukoviča," je zapisal.

Ameriški podpredsednik Joe Biden je v pogovoru z Medvedjevom pozval k umiku ruskih sil iz Ukrajine in podpre takojšnjo napotitev mednarodnih opazovalcev, pri tem pa začne smiseln politični dialog z ukrajinskimi oblastmi.

Oster odziv na besede Kerryja
Moskva je za nesprejemljive označila grožnje ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, ki je Rusijo obtožil invazije na Ukrajino in omenil možnost mednarodnih sankcij proti Rusiji. Rusko zunanje ministrstvo ga je obtožilo, da se je vrnil h "klišejem hladne vojne" in ne razume kompleksnih procesov v ukrajinski družbi.

"Zahodnjaki so zdaj zavezniki pravih neonacistov, ki uničujejo pravoslavne cerkve in sinagoge," so še zapisali v Moskvi in Washington obtožili, da si zatiska oči pred rusofobijo in antisemitizmom med protestniki ukrajinske opozicije.

G7 opušča priprave na vrh G8
Voditelji držav skupine G7 (ZDA, Japonske, Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije in Italije), predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije so ponoči prek Bele hiše posredovali skupno izjavo, v kateri so obsodili rusko kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Sporočili so, da začasno opuščajo vse pripravljalne dejavnosti na junijski vrh skupine G8 v ruskem letovišču Soči (skupini G8 letos predseduje prav Rusija).

Rusijo so pozvali, naj vprašanja, ki jih ima z Ukrajino glede varnosti in človekovih pravic, rešuje z neposrednimi pogajanji in - če je treba - tudi z mednarodnimi opazovalci ali posredniki pod pokroviteljstvom Združenih narodov ali Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Finančni ministri sedmerice so sporočili, da so pripravljeni finančno podpreti Ukrajino in bodo podprli pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) za nov program pomoči in izvedbo potrebnih reform.

Rusija je odločitev voditeljev držav G7 označila kot kontraproduktivno. "Takšna odločitev je tudi v nasprotju z načelom konstruktivnega sodelovanja v okviru tega formata, ki je bil vzpostavljen za uporabo potencialov držav G8 v prid razvoju, globalne stabilnosti in boja proti čezmejnim grožnjam in izzivom," je dejal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič.