Razmere v Ukrajini so se konec tedna močno zaostrile. Potem ko je začasna ukrajinska vlada odstavila predsednika Viktorja Janukoviča, je Rusija na Krim, ki je odrekel podporo začasni ukrajinski vladi, v soboto poslala svoje vojake, da bi zagotovila varnost svojih državljanov in svoje črnomorske flote. Ruski predsednik Vladimir Putin vse pozive, naj se umakne iz Ukrajine, saj tako krši njeno ozemeljsko celovitost in mednarodno pravo, zavrača, ukrajinska vlada pa zatrjuje, da je Rusija Ukrajini napovedala vojno in da Ukrajini grozi propad.

Zahodne države so sprožile vsestransko diplomatsko ofenzivo, da bi preprečile morebitni spopad v Ukrajini, kako uspešne bodo, pa bo pokazal čas. O mogočih posledicah konflikta in dogajanju v Ukrajini smo se pogovarjali s Klemnom Grošljem, strokovnjakom za varnostne politike. Kaj nam je povedal, si lahko preberete v spodnjem intervjuju.

Rusija je na mejo z Ukrajino poslala svoje vojake, predsednik Putin vztrajno zavrača pozive zahodnih držav, naj se umakne, in zagovarja pravico do zaščite ruskih prebivalcev. Kaj se bo po vašem mnenju razvilo iz vsega tega rožljanja z orožjem?
Verjetnost odprtega konflikta med ukrajinsko in rusko vojsko je relativno majhna, ni pa izključena. Vedeti moramo, da bi takšen konflikt resno ogrozil mir v Evropi. Gre za eno najnevarnejših kriz v Evropi po koncu hladne vojne, zato je glede na vložke in tveganja bolj verjetno, da bo po umiritvi sedanje akutne krize - mislim, da nobeni strani eskalacija ni več v interesu - na tem območju Krima in morda delov vzhodne Ukrajine nastalo območje t. i. zamrznjenega konflikta, kot je to v Pridnestrovju in Gruziji, kjer je del ozemlja zunaj nadzora osrednjih oblasti teh držav ob ruski vojaški prisotnosti. V bistvu se bo oblikovalo ozemlje, ki bo de facto pod rusko oblastjo, de iure pa bo neodvisno oziroma bo želelo odcepitev od matične države, torej stanje, podobno stanju v Južni Osetiji in Abhaziji.

Zdi se, da je ruski predsednik Vladimir Putin čakal na konec olimpijskih iger v Sočiju, nato pa zaostril retoriko in vpoklical vojsko. Je to zgolj naključje ali je na tem kaj resnice? Kaj pa paraolimpijske igre - te niso tako pomembne?
Dejansko je rusko vodstvo čakalo na konec olimpijskih iger, saj je bila celotna svetovna medijska pozornost osredotočena na ta dogodek, kar se je tudi odrazilo v relativni neodzivnosti in počasnosti Rusije na dogodke v Ukrajini. Zato je bila tudi ruska reakcija po tem, ko je dogovor med Janukovičem in opozicijo propadel, toliko bolj silovit, vendar zato nič manj premišljen. Čeprav, resnici na ljubo, na ta sporazum, vsaj glede na zastopnika ruskih interesov (pooblaščenec za človekove pravice), Rusija ni pretirano računala. Tedaj je želela samo trenutno umiritev razmer in deeskalacijo. Rusija je vedno opozarjala, da je Ukrajina območje njenega strateškega interesa in da ne bo dopustila, da postane območje izključno zahodnega vpliva. Zahod, EU in ZDA, je tu povsem napačno ocenil vlogo sporazuma med Janukovičem in opozicijo, ki je bil v ruskih očeh zadnja priložnost za mirno rešitev krize, zahod pa je tu videl le tranzicijsko sredstvo za prevzem vpliva v Ukrajini. Mislim, da so ZDA in EU tukaj napačno ocenile tudi strateška izhodišča Rusije, pa tudi lasten vpliv ter strah dela ruskogovorečega prebivalstva Ukrajine. Če je bila torej strateška kalkulacija, da se Rusija ne bo odzvala, je bila napačna. Trojka Evropske unije bi morala pred podpisom sporazuma v Kijevu nujno na pogovore v Moskvo. Tega ni naredila in je Moskvo izključila, ko je oblast prevzela opozicija, pa se je Rusija odločila zavarovati lastne interese v regiji.

Na diplomatskem parketu je te dni precej vroče, pozivi Rusiji in Ukrajini dežujejo z vseh strani, a se vseeno zdi, da sta predvsem Evropska unija in Nato brez prave ideje, kaj bi storila. Kaj lahko po vašem mnenju pričakujemo v naslednjih dneh?
Pričakujem, da če ne bo prišlo do nenadne in nenačrtovane eskalacije razmer, na terenu je veliko orožja in stvari lahko uidejo izpod nadzora, bomo priča postopnemu prehodu v status t. i. zamrznjenega konflikta, pri čemer bo Kijev izgubil nadzor vsaj nad Krimom, če ne še nad kakšnim delom vzhodne Ukrajine (Doneck, Harkov ...). Če pa bodo zadeve ušle izpod nadzora, je mogoče marsikaj, in to je najslabša možnost za vse vpletene. Mislim pa, da se bo v določenem trenutku v krizo vključil tudi OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), tako nakazuje tudi pogovor med Merklovo in Putinom, ki je edina organizacija, sprejemljiva tako za Rusijo kot tudi za Ukrajino, ZDA in EU, s t. i. fact finding mission ali podobnim mehanizmom, ki razmer in stanja na terenu ne bo mogla spremeniti, ampak bo samo ugotovila zatečeno stanje ter ga na določen bolj ali manj formalen način tudi stabilizirala. Gre za prakso, ki se je že večkrat uporabila pri reševanju konfliktov na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze v devetdesetih letih, ko ni bila mogoča drugačna rešitev (Gorski Karabah ...). Bo pa to območje seveda vedno območje nestabilnosti in mogočih (ne)namernih zaostrovanj, pač glede na potrebe vpletenih strani.

Kako ocenjujete potezo slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, da bi Slovenija delovala kot posrednica med Rusijo in Evropsko unijo? So vezi Slovenije z Rusijo res tako dobre, da bi lahko uspešno posredovali?
Posrednik mora biti sprejemljiv za vse strani v konfliktu, poleg tega pa mora imeti tudi širše mednarodno sprejemljivost in bogate diplomatske izkušnje. Bojim se, da slovenska diplomacija glede na omejene zmogljivosti in kompetence ne bi bila kos tako zahtevni dejavnosti. Potrebna je namreč močna in zelo izkušena diplomatska ekipa doma, v Ljubljani, na veleposlaništvu v Moskvi, na predstavništvu v Bruslju in navsezadnje tudi v New Yorku na ZN-u. Mislim, da za nekaj tako kompleksnega slovenska diplomacija še ni zrela. Lahko pa pomaga s konstruktivnimi predlogi in poznavanjem razmer, predvsem v Moskvi.

Kitajska in Rusija kot stalni članici Varnostnega sveta in zaveznici, ki sta to zavezništvo danes tudi potrdili, bosta verjetno blokirali vse morebitne resolucije Združenih narodov glede Ukrajine. Kaj sploh ostane mednarodni organizaciji, je njena vloga v tem primeru sploh relevantna?
OZN lahko deluje samo v svoji posredniški vlogi, kot posrednik med stranmi in forum za izmenjavo stališč, sicer pa je OZN dejansko blokiran, saj Varnostni svet ne more odločati. Je pa to znak, kako se je svet iz skoraj enopolarnega preoblikoval v multipolarni svet z več središči moči. Zato tudi obsodbe Rusije s strani Zahoda nimajo enake teže, kot bi jo imele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Ukrajinski novinar je na Televiziji Slovenija v nedeljo dejal, da so razmere v Kijevu precej mirne, da razmere na Krimu ljudi ne vznemirjajo preveč. Mislite, da gre za medijsko potenciranje Zahoda, kje je resnica?
Razmere so gotovo napete, še posebej po tem, ko je Ukrajina začela mobilizirati rezerviste, saj je s tem kriza vstopila tudi v mnogo ukrajinskih domov. Ocenjujem, da se je kriza na začetku podcenjevala, pričakovalo se je, da Rusija razmer ne bo zaostrila do točke, na kateri smo danes. Seveda pa se oblasti trudijo ohraniti razmere v državi, predvsem tam, kjer ni neposrednih napetosti, čim bolj mirne. Resnica je žal vedno prva žrtev tovrstnih dogodkov, saj ima vsaka stran svojo različico resnice. Dejstvo pa je, da gre za krizo, ki je v Evropi primerljiva z znano berlinsko krizo.

Kakšno vlogo bo odigrala nova, začasna ukrajinska vlada? Ima med državljani dovolj podpore, da bo preživela ta prvi test? Kakšna bo vloga predsednika Viktorja Janukoviča, ki se nikakor ne namerava umakniti?
Janukovič je politično mrtev in ne igra posebne vloge v tej krizi, morda pozneje, po umiritvi razmer, ampak dogodki so že naplavili nove voditelje, ki imajo večjo raven legitimnosti tako na ukrajinski kot tudi na ruski (krimski) strani. Nova oblast v Kijevu gotovo uživa podporo na zahodu države in v osrednjih delih. Večje vprašanje je, kolikšno podporo uživa v državnih strukturah, predvsem med siloviki (policijo, varnostnimi službami in v vojski). Nekatera znamenja kažejo, da sta tudi ukrajinska vojska in policija precej razdvojeni, tako kot so državljani. Bo pa ta podpora odvisna od tega, kako se bo spopadla s krizo in predvsem s tem, kakšno bo stanje v državi - varnostno, še bolj pa socialno in ekonomsko.

Kakšna bo po vašem mnenju usoda Krima, ki je bil do pred šestdesetimi leti del sovjetske države, njegove vezi z Rusijo pa so zelo tesne, napovedali so celo referendum o odcepitvi od Ukrajine?
Kot sem dejal, bo najverjetneje nastal t. i. zamrznjen konflikt, po referendumu je mogoča priključitev Rusiji, čeprav bo to slednja težko mednarodnopravno legalizirala.

Ruski Gazprom je Ukrajini že zažugal, da bo dvignil cene plina, in jo opozoril na njen dolg. Kaj pa bi lahko spogledovanje z Ukrajino pomenilo za Slovenijo in druge države EU-ja, ki so prav tako odvisne od ruskega plina? Kaj pa Južni tok? Številne evropske države, tudi Slovenija, so z Rusijo podpisale dogovore o gradnji plinovoda na njihovem ozemlju.
Glede dobav zemeljskega plina je Ukrajina ključna tranzitna država, saj gre preko njenega ozemlja 20 odstotkov plina, ki se porabi na ozemlju EU-ja. Preko Ukrajine tečejo ključni magistralni plinovodi za srednjo in južno Evropo. Letno gre tu za okoli 60 milijard kubičnih metrov plina. Ranljivost severa se je z odprtjem Severnega toka s kapaciteto 55 milijard kubičnih metrov plina letno med Nemčijo in Rusijo po dnu Baltskega morja zmanjšala. Gotovo bi prekinitev pomenila motnje pri oskrbi s plinom, glede na letni čas bodo te manjše kot v zimskem času, vendar lahko kljub temu povzročijo težave predvsem industriji. Je pa ranljivost manjša zaradi sprememb v evropskem plinovodnem sistemu, ki je danes na tovrstne prekinitve bolje pripravljen kot pred leti (2009). Za Južni tok je kriza v Ukrajini prednost in slabost - slabost, ker je realizacija projekta zaradi zaostrenih razmer ogrožena, prednost pa v tem, da se je potreba po njem zaradi zanesljive oskrbe s plinom še povečala. Usoda tega projekta je odvisna torej od zaostrovanja odnosov med Rusijo in EU, še posebej, če bi se EU odločila za sankcije proti Rusiji. Tu pa je pomembna vloga tudi slovenske diplomacije, ki mora ustrezno zaščititi slovenske interese v tem precej napetem položaju.