Opozicijski voditelji so zvečer stopili na oder na Trgu neodvisnosti, da bi okoli 40.000-glavi množici predstavili podpisani dogovor s predsednikom Viktorjem Janukovičem. Namesto navdušenja pa jih je množica izžvižgala.

Grožnje napada na predsedniško palačo
Skrajni del protestnikov namreč ni zadovoljen z dogovorom opozicije in ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, saj zahteva njegov takojšen odstop - kot rok za odhod z oblasti so mu določili soboto do 10. ure zjutraj po krajevnem času, sicer grozijo z napadom na predsedniško palačo.

Vodja nacionalističnega Desnega sektorja Dmitro Jaroš je množici na trgu sporočil, da njegovi ljudje ne bodo odložili orožja in se ne bodo umaknili z barikad, dokler Janukovič ne odide. V Desnem sektorju so že popoldne napovedali nadaljevanje "nacionalne revolucije".
Nezaupnica notranjemu ministru
V petek je bil v Ukrajini turbulenten dan, predvsem za politični vrh. Po tem, ko sta sprti strani podpisali sporazum za rešitev krize, je vrhovna rada potrdila spremembo ustave in izglasovala nezaupnico notranjemu ministru Vitaliju Zaharčenku, ki je odgovoren za izbruh nasilja nad protestniki. Samo od torka je v nasilju umrlo 77 ljudi, najmanj 577 je ranjenih.

Poslanci v vrhovni radi so potrdili tudi brezpogojno pomilostitev za vse, ki so bili med protesti aretirani ali jim grozi kazenski postopek. Prav tako so sprejeli dopolnilo h kazenskemu zakoniku, ki bi bilo lahko rešilna bilka za zaprto opozicijsko voditeljico Julijo Timošenko.

Potrditev spremembo ustave je bila sicer ena izmed zahtev opozicije. Ustava tako znova uvaja določene omejitve pristojnosti predsednika države, ki ne bo več mogel imenovati novega premierja in večine članov svojega kabineta, kot tudi ne nekaterih članov regionalnih vlad - to bo po novem znova v pristojnosti vrhovne rade.

Opozicija in Janukovič le podpisala 'sporazum miru'
Sporazum, ki poleg vzpostavitev ustave iz leta 2004, predvideva tudi oblikovanje vlade narodne enotnosti in predčasne predsedniške volitve, so v Modri dvorani predsedniške palače podpisali predsednik Viktor Janukovič ter opozicijski voditelji Vitalij Kličko, Arsenij Jacenjuk in Oleg Tjagnibok.

Prehodna vlada enotnosti se mora oblikovati v desetih dneh, predsedniške volitve pa morajo biti izvedene do decembra letos.

Postopek samega podpisa dogovora je trajal le nekaj minut, Janukovič pa je bil ob tem ves čas zelo resen.

Ukrajina znova korak bliže EU-ju?
Zunanji ministri Poljske, Nemčije in Francije Radoslaw Sikorski, Laurent Fabius in Frank-Walter Steinmeier, ki so bili prisotni pri podpisu sporazuma, so pozdravili "pogum" obeh strani in pozvali "k takojšnji ustavitvi nasilja". Sikorski je dodal, da je sporazum "dober in bi lahko odprl poti do novih reform in do EU-ja".

Visoka zunanja predstavnica Evropske unije Catherine Ashton je sporočila, da sta se EU in Rusija strinjala, da mora biti prihodnost Ukrajine stabilna. Po njenih besedah se zato ne mudi s hitro izvedbo predčasnih volitev, saj je pomembno, da se te zgodijo ob pravem času in trenutku, predvsem pa morajo biti svobodne in pravične. "Za rešitev krize v državi je zdaj pomembna predvsem izvedba sprejetih ukrepov, ki se začne s končanjem vsakršnega nasilja," je še dejala.

Sankcije proti Ukrajini v rokah ministrov
O sprejetih sankcijah EU-ja proti Ukrajini, ki vključujejo prepoved potovanja v EU, zamrznitev premoženja in prepoved trgovanja z opremo, ki se uporablja za notranjo represijo, pa je Catherine Ashton dejala, da bo vse odvisno od poročila zunanjih ministrov, ki so bili prisotni pri nedavnih dogodkih.

Lahko se zgodi, da bo EU vzpostavil le pravni okvir za možnost usmerjenih sankcij proti posameznikom, torej prepoved potovanja in zamrznitev premoženja, in za zdaj na kazenski seznam ne bo uvrstil nikogar. To je na primer storil marca 2011 v primeru BiH-a, ko je vzpostavil okvir za možnost sankcij proti nekooperativnim voditeljem v državi.

Kijev je postal bojno polje
Središče Kijeva po nekaj dneh hudih spopadov spominja na bojišče. Noč je bila sicer precej mirna, protestniki so še okrepili svoje barikade na trgu, po poročanju BBC-ja pa naj bi se pripravljali na nove spopade z varnostnimi silami. Ti so se vneli v petek dopoldne, ko naj bi po poročanju policije protestniki začeli streljati na policijo, opozicija pa je poročala, da naj bi varnostne sile vdrle v stavbo parlamenta nedaleč od trga.

Četrtek je bil najbolj krvav dan na protivladnih protestih v Ukrajini, ki sicer trajajo že tri mesece. Nasilje in spopadi med protestniki in pripadniki varnostnih sil na kijevskem Trgu neodvisnosti so zahtevali več žrtev.

Zdravstveno osebje, ki pomaga protestnikom, poroča, da so, sodeč po strelnih ranah žrtev, oblasti nad protestnike poslale ostrostrelce. Da so pripadnikom varnostnih sil razdelili orožje, je potrdil tudi notranji minister Vitalij Zahračenko, ki je dejal, da so to storili zaradi delovanja terorističnih skupin in za zaščito.

ZDA pozdravile sporazum
Dogajanje v Ukrajini spremljajo tudi v Beli hiši. Podpis sporazuma med opozicijo in predsednikom Janukovičem so pohvalili in tako kot Catherine Ashton poudarili, da je zdaj pomembna predvsem izvedba sprejetih določil.

Tudi ZDA so zagrozile s sankcijami proti Ukrajini. Podpredsednik Joseph Biden, ki je ponoči znova govoril s predsednikom Janukovičem, ga je opozoril, da so ZDA pripravljene na uvedbo sankcij proti odgovornim za nasilje v Kijevu, in od njega zahteval, naj nemudoma umakne vse varnostne sile. ZDA so že v sredo preklicale vizume za več visokih ukrajinskih uradnikov.