Sankcije bodo vključevale prepoved potovanja v EU, zamrznitev premoženja in prepoved trgovanja z opremo, ki se uporablja za notranjo represijo. Za embargo orožja, ki se je omenjal kot ena izmed možnosti, se vodje evropskih diplomacij niso odločili. Seznam sankcioniranih posameznikov bodo objavili v petek.

Le nekaj ur zatem, ko se je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič z opozicijskima voditeljema Vitalijem Kličkom in Arsenijem Jacenjukom dogovoril o premirju, so v Kijevu spet izbruhnili spopadi med protestniki in policijo, ki so zahtevali 39 smrtnih žrtev. Od torka se je skupno število žrtev povzpelo na najmanj 67.

Več sto oboroženih protestnikov je napadlo policijske barikade na Trgu neodvisnosti. Protestniki so metali zažigalne steklenice in kamne, policija pa je odgovarjala z vodnimi topovi, solzivcem in gumijastimi naboji. Oblasti so preventivno izpraznile glavno zgradbo ukrajinske vlade in parlament, policija pa je prebivalce Kijeva pozvala, naj ostanejo doma.

Evropski ministri mrzlično iščejo rešitev
Po prvotni odpovedi zaradi varnostnih razlogov so se zunanji ministri Francije, Nemčije in Poljske vendarle sešli z Janukovičem. Frank-Walter Steinmeier, Laurent Fabius in Radoslaw Sikorski so zjutraj zaradi novega nasilja v Kijevu sprva odpovedali srečanje s predsednikom.

Po navedbah poljskega premierja Donalda Tuska je Janukovič v pogovoru s trojico evropskih ministrov dejal, da je pripravljen na izvedbo predčasnih volitev, tako predsedniških kot parlamentarnih. V predsednikovem uradu teh navedb niso potrdili.

Evropski ministri so se sešli tudi s predstavniki opozicije in se nato znova odpravili na pogovore s predsednikom o časovnici za rešitev najhujše krize v nekdanji sovjetski republiki od njene neodvisnosti pred več kot dvema desetletjema. Pogovori z obema stranema se bodo nadaljevali še v noč.

Fabius je dejal, da dogovora še ni in da so pogajanja izjemno zahtevna. Kličko je po srečanju s trojico ministrov EU-ja dejal, da niso sprejeli nobene odločitve, saj je to po njegovih besedah v rokah Janukoviča.

Telefonski pogovori svetovnih voditeljev
Z Janukovičem je po telefonu govorila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je "ostro obsodila" stopnjevanje konflikta. Vse strani je pozvala, naj se nemudoma odrečejo nasilju in spoštujejo dogovorjeno premirje.

"Prvo odgovornost ima vlada," je dejala in izrazila prepričanje, da le hitri pogovori o oblikovanju vlade in ustavnih spremembah lahko prinesejo trajno rešitev konflikta.

Merklova se je po telefonu pogovarjala tudi z Obamo, ki je predtem izrazil ogorčenje nad posnetki posredovanja varnostnih sil proti protestnikom. Strinjala sta se, da je v tem trenutku pomembno, da ZDA, Nemčija in EU v prihodnjih dneh tesno sodelujejo pri sprejemanju naslednjih korakov za končanje nasilja in iskanju politične rešitve, ki bo v najboljšem interesu Ukrajincev.

Na pobudo Kijeva je potekal telefonski pogovor med Janukovičem in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Janukovič je ruskega kolega v tem pogovoru prosil, naj v Kijev pošlje ruskega predstavnika, ki bi sodeloval v pogajanjih med vlado in opozicijo.

Putin je za posrednika imenoval Vladimirja Lukina, ruskega varuha človekovih pravic. Ta "je znan po bogatih diplomatskih izkušnjah, uživa spoštovanje med aktivisti za človekove pravice in je bil voditelj velike opozicijske stranke v Rusiji", so pojasnili v Kremlju.

Ruski predsednik je opravil pogovor tudi z Merklovo in britanskim premierjem Davidom Cameronom, pri čemer je izrazil "izredno zaskrbljenost" zaradi nasilja v Ukrajini in se zavzel za takojšnje končanje nasilja, sprejetje ukrepov za stabilizacijo razmer ter zatrtje napadov skrajnežev.

Ubitih 13 policistov
Poslanec desničarske stranke Svoboda Svjatoslav Čanenko je policijo obtožil, da namerno s streli mori protestnike. Ukrajinski notranji minister Vitalij Zahračenko je potrdil, da pripadniki varnostnih sil razpolagajo s strelnim orožjem in pravimi naboji. Oboroženi naj bi bili zaradi protiterorističnega posredovanja.

"Z namenom zaščititi življenja in zdravje pripadnikov varnostnih sil je bila sprejeta odločitev o uporabi orožja v samoobrambi," so sporočili z notranjega ministrstva, kjer so navedli, da je bilo v spopadih ta teden ubitih 13 policistov.

"Ostrostrelci streljajo na policijo," je na svoji spletni strani zapisalo ministrstvo in dodalo, da protestniki uporabljajo prave naboje.

Kličko je nasilje označil za provokacijo Janukovičeve proruske vlade: "Nadaljevanje spopadov na Majdanu v času premirja je načrtovana provokacija oblasti proti mirnim protestnikom." Nekdanji svetovni boksarski prvak je prav tako pozval poslance, ki so preventivno zapustili parlament, da se znova sestanejo in najdejo rešitev za politično krizo.

Rusija je medtem protestnike ponovno obtožila poskusa državnega udara. "Brez dvoma, in današnji dogodki to potrjujejo, da je, ko razgrajači uporabljajo šibrovke, to odkrit poskus državnega udara v Ukrajini oz. nasilno prilaščanje oblasti," je dejal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič in dodal, da Rusija kar najostreje obsoja nasilje protestnikov.

V izjavi za javnost je Janukovič v sredo zvečer napovedal začetek pogajanj, da bi naredili konec prelivanju krvi in umirili razmere. V nasilnih protestih v torek in sredo je umrlo 28 ljudi, večina med spopadi v bližini stavbe parlamenta v Kijevu in ko je policija poskušala izprazniti Trg neodvisnosti.

Protestniki so na napad odgovorili z zažigalnimi steklenicami in s kamenjem, policijska akcija ni uspela in protestniki so med boji zavzeli tudi poslopje osrednje pošte.

Janukovič je v sredo zamenjal vodstvo vojske, vlada pa je na območju cele države razglasila protiteroristične operacije, ker naj bi protestniki prišli do večjih količin orožja. Predsednik je današnji dan razglasil za dan žalovanja za umrlimi med spopadi.

V sredo zvečer je potem le prišlo do pogajanj med predstavniki opozicije, protestnikov in Janukovičem, ki je privolil v premirje in zagotovil, da se policijska akcija ne bo nadaljevala, dokler trajajo pogajanja. A premirje je trajalo le nekaj ur.

Protesti proti Janukoviču so se začeli lani novembra, ko je njegova vlada odstopila od sklenitve sporazuma z EU-jem in v zameno sprejela 15 milijard dolarjev pomoči od Rusije. Položaj je izjemno nevaren, saj je Ukrajina razdeljena. Vzhodni del države je za Janukoviča in tesnejše vezi z Rusijo, zahodni del države pa si želi bližje k EU-ju.