Središče ukrajinske prestolnice je znova v plamenih, potem ko so čez dan izbruhnili najbolj nasilni spopadi med protestniki in policisti v zadnjih tednih. Vlada je pozno popoldne sporočila, da bo od polnoči dalje omejila promet v Kijev, da bi tako preprečila stopnjevanje nasilja.

Varnostne sile so popoldne napovedale ostro ukrepanje, če se protestniki do 18. ure po lokalnem času ne bodo razšli. Okoli 25.000 zbranih protestnikov tega ni upoštevalo in je nadaljevalo proteste proti vladi predsednika Viktorja Janukoviča. Na odru, pod katerim zbrani vihtijo ukrajinske zastave, se je zvrstilo že veliko govornikov, ki pozivajo k boljši prihodnosti Ukrajine.

Med protestniki so tudi nasilni posamezniki, ki na policiste mečejo kamenje in prižigajo molotovke, policija pa jih je skušala razgnati s tremi vodnimi topovi, ki jih je pripeljala na Trg neodvisnosti. Policisti sicer počasi prodirajo proti središču trga, kjer je središče večmesečnih protestov in glavni sedež protestniškega kampa.

18 žrtev, stotine ranjenih
V današnjih spopadih je umrlo najmanj 18 ljudi, večina zaradi strelnih ran. To je najbolj krvav dan od začetka spopadov pred tremi meseci. V večurnih spopadih pred parlamentom so umrli trije protestniki, trupla še treh protestnikov so našli blizu postaje podzemne železnice jugovzhodno od Trga neodvisnosti. V spopadih so umrli tudi trije policisti. V spopadih je bilo ranjenih okoli 180 protestnikov in 160 policistov, od tega 35 huje.

Ukrajinske varnostne sile so popoldne zaradi izbruha nasilja protestnikom zagrozile, da bodo ostro posredovale, če se nemiri na ulicah ne končajo do 17. ure po srednjeevropskem času oz. 18. ure po krajevnem času. "Če se izgredi ne končajo do 18. ure po krajevnem času, bomo morali vzpostaviti red z metodami, ki jih predvideva zakonodaja," so opozorili. Ker se to ni zgodilo, so na ulice poslali vodne topove.

Eden izmed opozicijskih voditeljev Vitalij Kličko je predsednika Viktorja Janukoviča pozval, naj na Trg neodvisnosti (Majdan) ne pošlje policije, ženske in otroke pa je pozval, naj zapustijo območje trga, saj, kot je dejal, "ne moremo izključiti možnosti uporabe sile v napadu na Majdan".

Današnji protesti so se začeli mirno, udeležilo se jih je okoli 20.000 ljudi, ki so se napotili od Trga neodvisnosti proti močno zastraženemu parlamentu, kjer se je potem vnelo nasilje. Nasprotniki vlade so tudi znova zavzeli stavbo kijevske mestne uprave, iz katere so se umaknili konec tedna v zameno za izpustitev v prejšnjih demonstracijah aretiranih protestnikov iz pripora. Za nekaj časa so zavzeli in nato zažgali tudi sedež Janukovičeve Stranke regij. Mediji so poročali tudi o zaprtih postajah podzemne železnice, policija pa naj bi pregledovala vozila na poti v središče mesta.

Ashtonova globoko zaskrbljena zaradi današnjih dogodkov
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi današnjega izbruha nasilja in pozvala ukrajinsko politično vodstvo, naj se sooči s krizo. "Zaradi stopnjevanja nasilja in žrtev sem globoko zaskrbljena. Obsojam vsakršno obliko nasilja, tudi nad javnimi in strankarskimi poslopji," je zapisala v sporočilu. Ob tem je pozvala ukrajinsko vodstvo, naj se sooči z vzroki krize.

Mednarodna skupnost spremlja dogajanje
Tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je izrazil "resno zaskrbljenost" ob najnovejših dogodkih v ukrajinski prestolnici. Vse strani je pozval, naj "se vzdržijo nasilja in nujno obnovijo dialog, tudi skozi parlamentarni postopek".

ZDA so medtem svoj poziv za takojšnjo umiritev razmer in končanje nasilja v Kijevu naslovile na ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča ter izrazile zgroženost ob ponovnem izbruhu nasilja v Kijevu.

Rusija je po drugi strani krivdo za ponoven porast nasilja pripisala "politični potuhi zahodnih politikov in evropskih struktur" ter njihovemu zatiskanju oči pred "agresivnimi akcijami radikalnih sil". Kot je še ocenilo rusko zunanje ministrstvo, opozicija očitno nima več nadzora nad ljudmi v lastnih vrstah.

12 tednov protestov
Protestniki, ki so na ulicah Kijeva in drugih ukrajinskih mest že 12 tednov, zahtevajo reforme, s katerimi bi zmanjšali pooblastila predsednika Viktorja Janukoviča.

Opozicija že več tednov zahteva spremembo ustave oziroma njen popravek in vrnitev v stanje iz leta 2004, s čimer bi Janukoviču omejili pristojnosti. Med drugim to pomeni, da bi parlament, in ne predsednik, imenoval novega premierja, večino članov njegovega kabineta in tudi člane regionalnih vlad.

Zahteva po spremembi ustave bi lahko vodila tudi v predčasne predsedniške volitve, kar je zahteva opozicije v Ukrajini že od začetka protestov novembra lani.

Kaos v vrhovni radi
Dramatično dogajanje je bilo tudi v vrhovni radi, ko so opozicijski poslanci blokirali dostop do govorniškega pulta, potem ko je predsednik vrhovne rade Volodimir Ribak zavrnil zahteve opozicije po uvrstitvi razprave o reformah na dnevni red.

Amnestija začela veljati
V ponedeljek je začela veljati amnestija za protivladne protestnike. Državno tožilstvo se je tako odločilo v nedeljo zvečer in ob tem poudarilo, da amnestija velja za vse, ki so bili aretirani med 27. decembrom lani in 2. februarjem letos.

Proevropski protestniki so tako v nedeljo zapustili vse zasedene državne ustanove, med njimi tudi mestno hišo v Kijevu, saj je bil to pogoj za uveljavitev amnestije. Protestniki sicer še vedno ostajajo na glavnem kijevskem Trgu neodvisnosti, kjer imajo že tri mesece postavljene šotore.

Berlin se ne bo postavil na nobeno stran
Sicer pa se je o politični krizi v Ukrajini z voditeljema opozicije pogovarjala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. V Berlinu je sprejela nekdanjega boksarskega prvaka in predsednika opozicijske stranke Udar Vitalija Klička in Arsenija Jacenjuka.

Berlin vztraja, da bo vodil dialog z obema ukrajinskima stranema in se ne bo postavil na nikogaršnjo stran. Nemška kanclerka je sogovornikoma zagotovila, da bosta Nemčija in Evropska unija storili vse, kar je v njuni moči, za pozitiven razplet ukrajinske krize. Za pozitiven korak je označila dogovor o amnestiji za demonstrante. Merklova meni, da bodo potrebni novi koraki za izgradnjo vlade in oblikovanje ustavnih reform.

Kličko je opozoril, da vloge Nemčije ne bi smeli podcenjevati, nemško kanclerko pa je označil za eno najvplivnejših političnih osebnosti na svetu.

Rusija obljubila nov sveženj pomoči
Moskva je po ponedeljkovem sestanku ukrajinske opozicije z nemško kanclerko napovedala, da bo kupila še za 1,5 milijarde dolarjev ukrajinskih obveznic. Rusija je Ukrajini 15 milijard evrov pomoči odobrila decembra lani, januarja po odstopu vlade pa jo je zamrznila, češ da je treba pred izplačilom videti, kaj se bo razvilo iz političnih pretresov. "Počakajmo, da bo oblikovana nova vlada," je o Ukrajini dejal Putin le dan po tem, ko je zaradi nemirov in demonstracij odstopil ukrajinski premier Mikola Azarov in z njim celotna vlada.

Množični protivladni protesti so v Ukrajini izbruhnili novembra lani, potem ko je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič zavrnil podpis pridružitvenega sporazuma z EU-jem in se zavzel za tesnejše odnose z Rusijo.

V živo spremljajte dogajanje na ulicah Kijeva