Majdanski svet, predstavništvo različnih skupin protestnikov, je za premierja predlagal nekdanjega gospodarskega ministra in vodjo opozicijske stranke Domovina nekdanje premierke Julije Timošenko. Jacenjuk je bil od odstavitve Janukoviča največkrat omenjen kot kandidat za novega predsednika ukrajinske vlade.

Finančno ministrstvo bo prevzel Oleksander Šlapak, ki ga čaka težko delo, saj se država na robu bankrota in naj bi v naslednjih letih potrebovala 25 milijard evrov pomoči. Zunanji minister je postal nekdanji ukarjinski veleposlanik na Finskem Andrij Deščitsija.

Začasni predsednik države Oleksandr Turčinov je pred tem s podpisom odloka prevzel naloge vrhovnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil in podpisal zakon o pomilostitvi za miroljubne protestnike, ki so bili aretirani v zadnjih tednih.

Nove oblasti so razpustile posebno protiizgredniško enoto policije, imenovano berkut, ki so jo protestniki okrivili za večino smrtnih žrtev v nasilju, ki je izbruhnilo prejšnji teden. Enota je za številne protestnike postala sinonim policijskega nasilja v zadnjih tednih protestov, na katerih so tisoči zahtevali odhod Janukoviča.

Tiralica za Janukovičem
Kijev je čez dan izdal mednarodno tiralico za Janukovičem in zaprosil za pomoč pri odkrivanju njegovega premoženja.

Vršilec dolžnosti ukrajinskega državnega tožilca Oleh Mahnitski je sporočil, da Janukoviča iščejo zaradi množičnega poboja med streljanjem na protivladne protestnike.

Mednarodne organizacije je Mahnitski zaprosil tudi za takojšnjo pomoč pri odkrivanju premoženja in bančnih računov Janukoviča, ki naj bi po njegovih besedah ukradel ne milijone, ampak milijarde dolarjev.

Janukovič naj bi se skrival na Krimskem polotoku na jugu Ukrajine, kamor naj bi se zatekel, potem ko so ga konec tedna odstavili.

Rusi preverjajo pripravljenost
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem ukazal preizkus bojne pripravljenosti ruske vojske na zahodu in v osrednjem delu države.

Po besedah ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja bodo preverjali pripravljenost enot v kriznih okoliščinah in ob vojaški ogroženosti. Preverjanje bo potekalo vse do 3. marca.

V nedeljo so ZDA opozorile, da bi bilo morebitno rusko vojaško posredovanje v Ukrajini velika napaka. Lani je sicer Putin napovedal, da bo redno izdajal ukaze za nenapovedan nadzor.

Rusija je sprejela tudi poostrene varnostne ukrepe v poslopjih in skladiščih črnomorskega ladjevja na Krimskem polotoku. "Pozorno spremljamo, kaj se dogaja na Krimu in okoli črnomorske flote," je dejal Šojgu.

Rusko zunanje ministrstvo je medtem izrazilo skrb nad razmerami v Ukrajini, kjer po njihovem mnenju skrajneži vsiljujejo svojo voljo in podpihujejo verske napetosti po odstavitvi Janukoviča.

V izjavi za javnost so zapisali, da so duhovniki in lastnina Cerkve, ki je povezana z Rusko pravoslavno cerkvijo, tarča groženj. Opozorili so, da bi to lahko povzročilo še večje delitve v Ukrajini.

"Ne gre za spopad Vzhod - Zahod"
"Ukrajina ni postala bojišče spopada med Vzhodom in Zahodom," pa je v Washingtonu zatrdil ameriški državni sekretar John Kerry, ki se je v torek srečal z britanskim zunanjim ministrom Williamom Haguom.

"Strinjala sva se, da bosta obe državi naredili vse, da bi podprli prizadevanja Ukrajincev, ki s strastjo zagovarjajo svoja stališča in si želijo demokratične prihodnosti. To ni igra, ki bi imela zmagovalca, ne gre za tekmo Zahoda proti Vzhodu. Ne gre za izbiro med Rusijo in ZDA, gre za Ukrajince, ki si želijo sami odločati o svoji prihodnosti. Zato želimo delovati tudi z Rusijo in drugimi državami, s čim več akterji, da bi dogajanje v Ukrajini že jutri postalo mirno in nenasilno," je dejal Kerry v Washingtonu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je predtem druge države posvaril pred "enostranskimi interesi" v Ukrajini in zagotovil, da bo Kremelj nadaljeval politiko nevmešavanja. Moskva tudi odkrito nasprotuje izvedbi predsedniških volitev, napovedanih za maj, Lavrov pa je še dodal, da je v interesu Rusije, da je Ukrajina del širše evropske družine - vendar ne na račun Rusije.

"Ukrajina najpomembnejša"
O nemirni Ukrajini so na zasedanju v Bruslju razpravljali tudi obrambni ministri zveze Nato, ki so izrazili podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine.

Za Nato je Ukrajina danes najpomembenjše varnostno vprašanje, je ob koncu zasedanja dejal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen in dodal, da ima vsaka država pravico sama odločati o svojih zavezništvih in zunanji politiki.

"Suverena, neodvisna in stabilna Ukrajina, odločno zavezana demokraciji in vladavini prava, je ključ do evroatlantske varnosti," so zapisali ministri v skupni izjavi.

Še pred začetkom srečanja je Rasmussen dejal, da je Nato pripravljen nadaljevati s pomočjo Ukrajini na poti demokratičnih reform, ukrajinsko ljudstvo pa je tisto, ki mora samo odločiti, kakšna naj bo prihodnost njihove države.

Napeto na proruskem Krimu
V Ukrajini razvoj dogodkov ostaja nejasen. Turčinov je opozoril na "resno grožnjo separatizma", parlament pa je preložil oblikovanje vlade narodne enotnosti.

Regije s pretežno ruskim prebivalstvom, kot so polotok Krim ter vzhod in jug države, vse glasneje protestirajo proti odstavitvi predsednika Janukoviča ter trenutni prevladi opozicije in novih sil v državi.

V pristanišču Sevastopol na Krimu je skupina ljudi ukrajinsko zastavo na stavbi lokalnih oblasti zamenjala z rusko. Poleg tega je množica odstavila mestne oblasti in imenovala ruskega župana.

Prišlo je tudi do izgredov, ko so večinoma etnični krimski Tatari protestirali proti nepripravljenosti lokalnih oblasti na priznanje novega vodstva v Kijevu. Protestniki so namreč vdrli v poslopje parlamenta, pri čemer so prebili vrste številčno precej slabše zastopanih policistov.

Dogajanje v Sevastopolu, kjer je že 250 let oporišče ruske mornarice, je eden glavnih razlogov za skrb za nove oblasti v Kijevu, katerih prva naloga je ohraniti ozemeljsko celovitost države.

Mesto ima v Ukrajini zelo poseben položaj, saj je bilo pod oblast ukrajinske sovjetske republike umeščeno šele leta 1978, polni dve desetletji po tistem, ko je Nikita Hruščov preostanek Krimskega polotoka prepustil sosednji republiki. Od takrat je po nekaterih ocenah Sevastopol ostal povsem ruski po vseh merilih, razen imena. Prebivalstvo ni le večinoma rusko govoreče, ampak tudi etnično rusko.

Po navedbah protestnikov, ki so te dni vztrajali pred mestno hišo, so njihove sanje ponovna priključitev k Rusiji. To naj bi bila usoda vsaj njihovega mesta, če že ne celotnega Krima.

Je odstavljeni predsednik še v državi?
Kje se skriva pobegli Janukovič - za katerega so začasne oblasti izdale nalog za aretacijo, parlament pa je nato glasoval za to, da ga predajo Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) v Haagu -, pa še vedno ni znano. Konec tedna je s helikopterjem poletel v Harkov na vzhodu države in prenočil v tamkajšnji državni rezidenci. Naslednjega dne je s helikopterjem prišel na letališče v Donecku in skušal poleteti z zasebnim letalom, a so ga ustavili mejni uradniki, zato se je z avtomobilom odpeljal na Krim.

Znano je, da je 23. februarja prišel v tamkajšnje mesto Balaklava, od tam pa je neuspešno skušal priti na letališče Belbek. Odpustil je večino svojih varnostnikov, njegov konvoj pa naj bi štel le tri avtomobile, v katerih je nekaj varnostnikov in vodja njegove administracije Andrij Kljujev, ki naj bi bil ustreljen v nogo.