Ruski predsednik Vladimir Putin je po dolgem času tišine v petek popoldne o razmerah v Ukrajini in na Krimskem polotoku po telefonu vendarle govoril z nemško kanclerko Angelo Merkel, britanskim premierjem Davidom Cameronom in predsednikom Evropskega sveta Hermanom von Rompuyem. Izpostavil je pomen preprečitve nadaljnjega nasilja v državi, ki je že tri mesece ujeta v val nasilja, in izpostavil nujnost normalizacije razmer.

Cameron je ob tem Putina opomnil, da mora Rusija spoštovati teritorialno integriteto Ukrajine. Britanski zunanji minister William Hague pa je že napovedal, da se bo konec tedna v Kijevu sešel z novo oblastjo. Angela Merkel je izrazila zaskrbljenost nad destabilizacijo države in pozvala Rusijo k vojaškemu neposredovanju na Krimskem polotoku. Ukrajinska začasna vlada je namreč sporočila, da so ruske enote zasedle vojaški letališči na Krimskem polotoku.

Janukovič prebežal v Rusijo
Sicer pa se je prvič po odhodu iz države iz Rusije oglasil zdaj nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič. Na svoji prvi tiskovni konferenci v ruskem mestu Rostov na Donu je novinarjem dejal, da ni bil odstavljen, temveč da je moral zapustiti državo, saj so njemu in njegovi družini grozili s smrtjo. "V Rusijo sem prišel s pomočjo zvestih vojakov, ki so mi rešili življenje," je pojasnil.

"Sporazum sem podpisal, čeprav je bil sporen"
Za nastalo krizo v Ukrajini je obtožil "nacionalistično in profašistično manjšino v državi" ter "neodgovorno politiko zahodnih sil", ki so po podpisu mirovne pogodbe ugodile zahtevam protestniškega gibanja Majdan, med katerimi je bila tudi zahteva po njegovem odstopu. "Ob podpisu mirovnega sporazuma, ki ga je posredoval EU, sem zaupal zahodnim mediatorjem," je dejal in dodal, da ga je sporazum podpisal, čeprav je bila njegova vsebina v določenih delih sporna. Namesto da bi sporazum v državi vzpostavil mir, so v Ukrajini zavladali "brezzakonje, nasilje, anarhija in kaos". "Ukrajina je s tem izgubila Rusijo, ki je zanjo zelo pomemben partner."

"Vrhovna rada je nezakonita"
Nekdanji ukrajinski predsednik tudi meni, da potrebuje Ukrajina novo ustavo. Začasno imenovana vrhovna rada pa je po njegovem mnenju "nezakonita", poslanci pa odločitve sprejemajo "pod prisilo Majdanovih bojevnikov". "Žrtve po vsej Ukrajini so posledica neodgovorne politike Zahoda, ki so pomagale Majdanu," je pred več sto novinarji dejal Janukovič in se opravičil "vsem Ukrajincem, ki jih je pustil v kaosu, ki še vedno vlada v državi".

Janukovič ne bo znova kandidiral
Dejal je še, da na predčasnih predsedniških volitvah maja ne bo kandidiral, volitve pa je označil za nezakonite. Svoje podpornike je pozval k odstavitvi "nove oblasti v Ukrajini, preden bo prepozno". V Ukrajino se bo vrnil, če mu bo mednarodna skupnost zagotovila varnost. Ob tem je še dodal, da nikoli ni hotel škodovati nekdanji premierki Juliji Timošenko, "a plinski sporazum z Rusijo, ki ga je podpisala, je bil škodljiv, saj je Ukrajino oškodoval za 20 milijard evrov".

Viktor Janukovič je še dejal, da ni nikoli izdal ukaza, da morajo oborožene sile streljati na protivladne in proevropske protestnike na Trgu neodvisnosti.

Proti invaziji na Ukrajino
"Sem zakonito izvoljen predsednik Ukrajine; ko se bom sešel s Putinom, se bova pogovorila o stanju v Ukrajini, vendar pa verjamem, da Rusija ne more biti ravnodušna glede nedavnih dogodkov in ne sme le nemo opazovati, zato bi morala narediti vse, da bi zaustavila kaos in nasilje v Ukrajini, sem pa proti invaziji na Ukrajino," je bil jasen Janukovič.

Nekdanji ukrajinski predsednik je na novinarski konferenci izrazil presenečenost nad siceršnjim medlim odzivom ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki v zadnjem tednu ni podal nobene javne izjave glede dogodkov v Ukrajini. S Putinom sta sicer že govorila po telefonu, sestanek naj bi sledil v kratkem.

Ruske enote zasedle vojaško letališče na Krimskem polotoku
Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je sporočil, da so ruske enote zasedle vojaško letališče v bližini Sevastopola na Krimskem polotoku na jugu Ukrajine, kjer ima ruska črnomorska flota svoj sedež. Po navedbah vojaških virov so se za ta korak odločili, da bi preprečili prihod "borcev" na letališče.

Iz ruske črnomorske flote so sporočili, da njihove enote niso bile vpletene v zasedbo ali zaporo vojaškega letališča Belbek. Vendar so pojasnili, da so zaradi nestabilnih razmer poostrili varnostne ukrepe na območjih, kjer so nameščeni ali živijo pripadniki flote.

Letališče deluje normalno, pred njim pa patruljirajo oboroženi moški.

Rusija zavrnila podpis prijateljskega sporazuma
Rusija je zaradi dogodkov na Krimskem polotoku, ki so posledica političnih trenj v Ukrajini, zavrnila kakršno koli posvetovanje z novo ukrajinsko oblastjo glede podpisa prijateljskega sporazuma, se je glasilo sporočilo ruskega zunanjega ministrstva.

Putin je svoji vladi naročil nadaljevanje stikov s partnerji v Kijevu o razvoju gospodarskih in trgovinskih odnosov med Rusijo in Ukrajino. Moskva se bo tudi posvetovala z mednarodnimi partnerji, vključno z Mednarodnim denarnim skladom in skupino G8, o finančni pomoči Ukrajini.

Ruska vlada bo po naročilu Putina proučila prošnjo s Krimskega polotoka na jugu Ukrajine za humanitarno pomoč.

Janukovič: Ukrajina mora ostati enotna
Viktor Janukovič je na novinarski konferenci v ruskem mestu Rostov na Donu še dejal, da bi morala Avtonomna republika Krim še naprej ostati avtonomni del Ukrajine in da Rusije ne bo prosil za vojaško posredovanje, saj mora Ukrajina ostati "združena in enotna".

25. maja referendum o neodvisnosti Krima
Že v četrtek je skupina proruskih oboroženih moških zavzela poslopja vlade in parlamenta Avtonomne republike Krim in izobesila ruske zastave. Poslanci v regionalnem parlamentu so izglasovali, da bodo 25. maja na Krimu izvedli referendum o neodvisnosti polotoka.

Začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov je dejal, da so ruske sile vpletene v zaostrovanje razmer na Krimu, zaradi česar je sklical izredno sejo varnostnega kabineta.

Ukrajinski parlament je Moskvo pozval, naj se vzdrži kakršnih koli ukrepov, ki bi spodkopali suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Varnostni svet ZN-a so poslanci zaprosili za sklic izredne seje zaradi razmer v Ukrajini.

Rusija je večkrat dejala, da bo zaščitila interese svojih prebivalcev v Ukrajini. V sredo so ob meji začeli vojaške vaje, v katerih sodeluje 150.000 vojakov. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal ameriškemu državnemu sekretarju Johnu Kerryju, da so bile vojaške vaje načrtovane že prej.

ZDA od Rusije pričakujejo izpolnitev obljub
Ameriški podpredsednik Joe Biden je v četrtek po telefonu govoril z ukrajinskim premierjem Arsenijem Jacenjukom, ki ga je parlament z večino glasov potrdil za vodenje prehodne vlade.

Biden je obljubil polno podporo ZDA pri izvajanju potrebnih reform, s katerimi bi na noge spravili obubožane ukrajinske javne finance, pri procesu narodne sprave, spoštovanju mednarodnih obveznosti in gradnji dobrih odnosov z vsemi njenimi sosedami.

Ameriškemu državnemu sekretarju Johnu Kerryju je vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov zagotovil, da Moskva ne bo vojaško posredovala v Ukrajini in bo spoštovala njeno ozemeljsko celovitost.

ZDA pričakujejo, da bo Rusija besede podkrepila z dejanji. "V prihodnjih dneh želimo videti, kako se bo Rusija odločila glede teh obljub," je dejal Kerry na skupni novinarski konferenci z nemškim zunanjim ministrom.

Švica in Avstrija zamrznili račune
Avstrija je na prošnjo ukrajinskih oblasti zamrznila bančne račune 18 Ukrajincev zaradi morebitnih kršitev človekovih pravic in krvavega boja za oblast ter zaradi suma korupcije. Švica je že v četrtek zamrznila sredstva, ki jih imajo v njenih bankah Janukovič in njegovi najtesnejši sodelavci.

IMF: Stanje v Ukrajini ni kritično
Potem ko so ukrajinske oblasti v četrtek Mednarodni denarni sklad (IMF) zaprosile za pomoč, je generalna direktorica sklada Christine Lagarde dejala, da stanje v Ukrajini ni kritično. Lagardova je kritizirala različne navedbe o obsegu denarne pomoči, ki naj bi jo potrebovala Ukrajina, in pozvala k nujnosti "zanašanja na dejstva" ter k čakanju na "ustrezno oceno" dejanskih potreb te države.

Novi začasni finančni minister Ukrajine Jurij Kolobov je sicer v ponedeljek dejal, da bo država do konca prihodnjega leta verjetno potrebovala kar 25 milijard evrov makroekonomske pomoči. "Prezgodaj je še, da bi ocenjevali finančne potrebe (Ukrajine)," je še dodala Lagardova.