Zvesti privrženec nekdanje premierke Julije Timošenko se je v sredo zvečer s svojo vladno ekipo predstavil več deset tisoč ljudem na Trgu neodvisnosti v Kijevu, ki je bil središče protestov proti zdaj že odstavljenemu predsedniku Viktorju Janukoviču.

39-letni nekdanji gospodarski in zunanji minister bo vlado vodil do predčasnih predsedniških volitev, ki so razpisane za 25. maj. Parlament ga je potrdil z večino 371 glasov.

V nagovoru poslancem je povedal, da je država pred bankrotom, zato se zaveda, kako težka naloga je pred njim.

"Proračun je prazen, vse je bilo pokradeno. Ne obljubljam izboljšanja, ne danes, ne jutri. Naš glavni cilj je stabilizacija razmer. Javni dolg znaša 75 milijard dolarjev. Leta 2010, ko je Viktor Janukovič prišel na oblast, je bil dvakrat manjši," je dejal.

Po njegovih besedah je iz državne blagajne izginilo za 37 milijard dolarjev posojil, medtem ko je bilo v zadnjih treh letih iz ukrajinskega finančnega sistema na račune v davčnih oazah skupno nakazanih 70 milijard dolarjev.

"Nimamo druge rešitve, kot da sprejmemo nepriljubljene rešitve, kot so zmanjšanje socialnih programov in podpor, zmanjšanje proračunskih izdatkov," je dejal in pojasnil, da narašča brezposelnost, medtem ko vlagatelji zapuščajo državo.

Glede napetih razmer na Krimskem polotoku na jugu Ukrajine, kjer živi večinoma rusko prebivalstvo, je dejal, da so priča separatističnim težnjam, pri čemer je ogrožena ozemeljska celovitost.

Rusijo je pozval h gradnji novih odnosov in Ukrajino označil kot njeno prijateljico in partnerko. Vzhodno sosedo je pozval, naj ne podpira separatistov in odstavljenega Janukoviča. Zatrdil je, da si bodo z vsemi zakonitimi sredstvi prizadevali za ohranitev ozemeljske celovitosti države.

Ukrajinske oblasti so Mednarodni denarni sklad zaprosile za pomoč. Kot je sporočila generalna direktorica IMF-ja Christine Lagarde so na prošnjo pripravljeni odgovoriti in bodo v prihodnjih dneh v državo poslali misijo, ki bo ugotovila stanje javnih financ in začela predhoden dialog z oblastmi.

Janukovič bo spregovoril
Še vedno ni povsem jasno, kje se zadržuje Janukovič. Ruska tiskovna agencija RBK je poročala, da je v sanatoriju Kremlja pri Moskvi.

Janukovič se je sicer oglasil prvič po odstavitvi in za ruske tiskovne agencije, da je bil "primoran Rusko federacijo prositi, da mu zagotovi osebno varnost pred dejanji skrajnežev". Dodal je, da se še vedno ima za zakonito izvoljenega predsednika Ukrajine.

Kasneje je napovedal, da bo v petek spregovoril na novinarski konferenci v mestu Rostov-na-Donu na jugu Rusije.

Na Krimu vse bolj napeto
Oboroženi neznanci so zavzeli poslopji regionalnega parlamenta in vlade ukrajinske avtonomne pokrajine Krim Simferopol in izobesili ruski zastavi.

Več deset ljudi v polni bojni opravi je v stavbi vkorakalo v jutranjih urah in brez nasilja prevzelo nadzor, so potrdili predstavniki tamkajšnjega parlamenta. Novi ukrajinski minister za notranje zadeve Arsen Avakov je dejal, da je območje policija zaprla, da bi preprečila "prelivanje krvi", zajetje stavb pa je po njegovem mnenju delo "provokatorjev". Dejal je še, da so bili "sprejeti ukrepi proti ekstremnim dejanjem in za preprečitev stopnjevanja razmer v oborožen spopad v središču mesta".

Krimski premier Anatolij Mohiljov je dejal, da je zgradbo zavzelo okoli 50 moških, ki naj bi bili po poročanju medijev člani rusko govoreče uporniške skupine, ki jo sestavlja tamkajšnje prebivalstvo. Napadalci niso podali nikakršnih zahtev ali izjav, so pa izpostavili napis "Krim je Rusija". Tamkajšnja vlada je sporočila, da se z napadalci pogaja.

Začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov je policiji na Krimu naročil, naj zaščiti ljudi in kaznuje tiste, ki so zasedli parlament in vlado. Ljudi je pozval k miru in poudaril, da bodo vse zasedbe poslopij obravnavali kot zločine proti državi in kot take sankcionirali.

Proruski poslanci regionalnega parlamenta so odločili, da bodo 25. maja izvedli referendum o prihodnjem statusu Krimskega polotoka.

Za približevanje Rusije in proti temu
Večina prebivalcev krimske republike, ki zavzema večji del polotoka Krim, je etničnih Rusov, v pristanišču Sevastopol je tudi oporišče ruskega črnomorskega ladjevja. V Simferopolu so se v sredo spopadli zagovorniki in nasprotniki približevanja Krima Rusiji, v Sevastopolu pa že nekaj dni potekajo množični proruski protesti.

Protestniki so celo odstavili mestne oblasti in imenovali ruskega župana. Kot so navajali ljudje, ki so te dni vztrajali pred mestno hišo, so njihove sanje ponovna priključitev k Rusiji.

Po Janukoviča se v Ukrajini krepi zaskrbljenost pred separatizmom na Krimu. Uradna Moskva sicer ni nakazala, da bi želela Sevastopol ali Krim spet sprejeti pod svoje okrilje, je pa okrepila varnostne ukrepe svoje črnomorske flote, ki je že več kot 250 let nameščena v tamkajšnjem pomorskem oporišču.

Napeto med Rusijo in Ukrajino
Po zasedbi stavb vlade in parlamenta v Krimu je Turčinov rusko mornarico opozoril, da bodo vse premike ruskih enot iz oporišč razumeli kot napad. "Ruska črnomorska flota mora ostati v svojih oporiščih na Krimu. Kakršno koli premikanje enot bomo razumeli kot vojaški napad," je v parlamentu v Kijevu dejal Turčinov.

Z ukrajinskega zunanjega ministrstva so sporočili, da so na pogovor poklicali ruskega odpravnika poslov Andreja Vorobjeva v Kijevu. Opozorili so ga, da mora Moskva spoštovati neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. V diplomatski noti, ki so mu jo izročili, je Kijev od vojakov ruske črnomorske flote v Sevastopolu zahteval, da se ne gibljejo zunaj območja namestitve.

Rusko obrambno ministrstvo je po poročanju ruskih tiskovnih agencij medtem sporočilo, da so vojna letala, ki so razporejena vzdolž zahodne ruske meje z Ukrajino, v stanju najvišje vojne pripravljenosti. Šlo naj bi sicer za del vojaških vaj. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč v sredo ukazal nujne vojaške vaje ob meji z Ukrajino, s katerimi želijo ugotoviti bojno pripravljenost ruskih sil. V vajah sodeluje 150.000 vojakov, 880 tankov in 90 letal.

Oglasil se je tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen, ki je Rusijo pozval, naj ne stori ničesar, kar bi lahko pripeljalo do napetosti ali nesporazumov. Zaradi zadnjih dogodkov na Krimu je izjemno zaskrbljen, je dejal.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri je pozval k nujni finančni pomoči Ukrajini in uvedbi usmerjenih sankcij proti odgovornim za nasilje med protivladnimi protesti. Rusijo so evropski poslanci pozvali, da spoštuje ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Za Krim usodno leto 1954
Do leta 1954 je Krim pripadal Ruski sovjetski federativni socialistični republiki, nato pa ga je vodstvo Sovjetske zveze preneslo pod administrativni nadzor sovjetske Ukrajine. Po razpadu Sovjetske zveze je Krim ostal del neodvisne Ukrajine.