Slovenski zunanji minister je izrazil zaskrbljenost nad razmerami v Ukrajini, kjer Slovenija zastopa stališče, da je treba ohraniti celovitost in nedotakljivost meja Ukrajine.

Slovenija, tako Erjavec, vidi rešitev v okviru političnega dialoga, saj bi vojna na tem področju pomenila pravo katastrofo tudi za stabilnost Evrope in širše.

V ponedeljek se vodja slovenske diplomacije odpravlja v Bruselj, kjer se bo udeležil izrednega zasedanja zunanjih ministrov povezave, ki so ga sklicali, potem ko je ruski parlament v soboto predsedniku Vladimirju Putinu odobril morebitno uporabo vojske v Ukrajini.

"Tam bomo zastopali stališče, da je treba najti rešitev s političnim dialogom in diplomacijo ter da je treba ohraniti celovitost Ukrajine," je dejal Erjavec.

Po njegovih ocenah bi bil črn scenarij razpad Ukrajine, saj ne gre samo za težave med rusko manjšino in večinskim narodom v Ukrajini, ampak tudi za zelo slabo gospodarsko situacijo.

O tej denarni pomoči Ukrajini so zato že govorili na prejšnjem zasedanju evropskih zunanjih ministrov in Erjavec pričakuje, da bodo tudi v ponedeljek razpravljali o tem, kako Ukrajini čim prej zagotoviti gospodarsko finančno pomoč, saj naj bi država v tem trenutku potrebovala od 25 do 35 milijard dolarjev.

Glede na to, da ima Slovenija dobre odnose z Rusijo, bo Erjavec kolegom predlagal, da poskuša Slovenija odigrati posrednika. "Vidimo, da so bili zunanji ministri EU-ja, zlasti poljski, nemški in francoski, že angažirani v smislu dialoga med opozicijo in pozicijo. Mi pa smo ves čas opozarjali na to, da je treba imeti tudi stalni dialog z Rusko federacijo," je pojasnil.

Erjavec pogrešal dialog z Rusijo
Glavna napaka je bila po njegovem mnenju storjena ravno s tem, ko se je želelo podpisati asociacijski sporazum z Ukrajino v Vilni brez dialoga z rusko stranjo.

"Mislim, da bi lahko Slovenija v tej krizi pripomogla v tej smeri, da bi se ponudila kot posredovalka med Rusko federacijo in Evropsko unijo, ker sem prepričan, da je potreben dialog tudi z Rusko federacijo," je dejal.

Erjavec je prepričan, da se je oboroženemu konfliktu na Krimu še vedno mogoče izogniti. "Mislim, da še nismo prišli do tiste točke, ko diplomacija ne bi mogla preprečiti konflikta," je dejal.

Slovensko zunanje ministrstvo je že pred dnevi odsvetovalo vsa nenujna potovanja v Ukrajino. "Po podatkih, ki jih imamo, za zdaj ni noben slovenski državljan v Ukrajini v kakršni koli nevarnosti," je še povedal Erjavec.

Nato stoji ob strani Ukrajini
Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je po kriznem sestanku v Bruslju sporočil, da zavezništvo stoji ob strani svoji partnerici Ukrajini ter da predstavlja vojaško posredovanje ruskih sil v Ukrajini kršitev mednarodnega prava. Kot je dodal, se zavzemajo za napotitev opazovalcev v Ukrajino.

Severnoatlantski svet je v sporočilu za javnost po sestanku obsodil "vojaško stopnjevanje napetosti na Krimu s strani Rusije" ter izrazil resno zaskrbljenost zaradi odobritve delovanja ruskih oboroženih sil na ozemlju Ukrajine.

Rusija mora spoštovati svoje obveznosti v skladu z Ustanovno listino ZN-a ter duhom in načeli Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), na katerih počivata mir in stabilnost v Evropi. "Pozivamo Rusijo, naj poskrbi za umiritev napetosti," so še zapisali v sporočilu.

Dolg pogovor Obame in Putina
Ameriški predsednik Barack Obama je v soboto poklical Putina, s katerim sta imela kar poldrugo uro dolg telefonski pogovor, med katerim je Obama ruskega kolega pozval, naj takoj umakne vojsko iz Ukrajine, in spet opozoril pred posledicami. V New Yorku je na isto temo zasedal Varnostni svet (VS) ZN-a. Putin odgovarja, da ima Rusija pravico zaščititi rusko skupnost na Krimu.

Obama, ki ga opozicija v ZDA kritizira zaradi premajhne odločnosti v odnosih s Putinom, je že v petek Rusijo opozoril, da bo zaradi zasedbe ukrajinskega ozemlja trpela posledice, kar je ponovil tudi v soboto. Izrazil je veliko zaskrbljenost zaradi jasne kršitve ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno z Ustanovno listino ZN-a in sporazumom z Ukrajino iz leta 1997 o vojaških oporiščih. "ZDA obsojajo rusko vojaško posredovanje v Ukrajini," je Putinu povedal Obama.

Primerna pot je miren dialog
Obama je Putina pozval, naj umakne vojsko v oporišča na Krimu in naj ne stori česa podobnega drugje po Ukrajini. ZDA priznavajo globoke zgodovinske in kulturne vezi Rusije z Ukrajino in potrebo po zaščiti pravic ruske manjšine. "Če Rusijo skrbi položaj manjšine v Ukrajini, je primerna pot za to miren dialog z ukrajinsko vlado in z mednarodnimi opazovalci pod nadzorom VS-ja ZN-a ali OVSE-ja," je sporočila Bela hiša.
Rusija, ki še vedno priznava odstavljenega Janukoviča, zavrača dialog z novo vlado v Kijevu. Obama je Moskvo pozval, naj nemudoma začne tak dialog, morda tudi z mednarodnim posredovanjem, pri katerem so ZDA pripravljene sodelovati. Putinu je dal jasno vedeti, da bo nadaljevanje kršitve ukrajinske suverenosti negativno vplivalo na položaj Rusije v mednarodni skupnosti.

Okrnjen vrh G8?
Zahodne države iz protesta zaradi ruskih dejanj v Ukrajini že odpovedujejo priprave na vrh skupine G8, ki naj bi potekal junija v ruskem Sočiju. ZDA, Velika Britanija, Francija in Kanada so Putinu poslale ostro sporočilo, da ustavljajo vsa pripravljalna pogajanja na vrh.

Ameriški državni sekretar John Kerry je Rusijo posvaril, da bi lahko izgubila sedež v skupini G8, tvega pa tudi uvedbo gospodarskih sankcij in blokado sredstev v tujini, če bo nadaljevala dejavnosti na Krimu.

"Vse opcije so na mizi," je dejal Kerry in dodal, da ima Rusija še vedno na voljo možnost zmanjšanja napetosti z Ukrajino in Washington bo podprl Rusijo pri vsakem takem poskusu.

"Če Rusija želi biti država G8, se mora obnašati kot država G8," je dejal. "Putin ne bo imel vrha G8 v Sočiju, lahko da tudi ne bo več v G8, če se bo to nadaljevalo. Lahko ga bo doletela zamrznitev premoženja ruskih podjetij, ameriška podjetja bi se lahko umaknila, lahko se mu podre še cel kup stvari," je zaključil ameriški državni sekretar.

Medvedjev odgovornost prelaga na Ukrajino
Ruski premier Dmitrij Medvedjev je v sobotnem telefonskem pogovoru z ukrajinskim premierjem Arsenijem Jacenjukom poudaril, da je odgovornost za morebitno uporabo sile na Krimu na Ukrajini. Medvedjev je Jacenjuku povedal, da je interes Rusije ohraniti stabilne in prijateljske odnose z Ukrajino.

"Hkrati je poudaril, da si Rusija pridržuje pravico do zaščite legitimnih interesov ruskih državljanov in vojakov, ki so nameščeni v avtonomni republiki Krim. V pogovoru je Medvedjev tudi izpostavil odgovornost ukrajinskih predstavnikov, če bodo sprejete kake nezakonite odločitve glede uporabe sile proti ruskim državljanom," so sporočili iz kabineta ruskega premierja.

VS je v soboto, po številnih posvetovanjih o položaju v Ukrajini le zlomil odpor ruskega veleposlanika Vitalija Čurkina in opravil kratko izredno javno sejo z nastopi štirih predstavnikov stalnih članic VS-ja in predsedujoče veleposlanice Luksemburga. Čurkin je osamljen branil postopke svoje države pred kritikami veleposlanikov Ukrajine, ZDA, Velike Britanije in Francije.

Ukrajinski veleposlanik Jurij Sergejev, ki se je pred tednom dni iz lojalnega pripadnika nekdanjega predsednika Ukrajine Viktorja Janukoviča čez noč spremenil v enega njegovih najostrejših kritikov, je Rusijo obtožil kršitve ozemeljske celovitosti države, vojaške invazije in okupacije ključnih točk na polotoku Krim s 15.000 vojaki.

Sergejev je povedal, da Rusija zavrača dvostranske pogovore z novo ukrajinsko vlado in surovo krši vsa temeljna načela Ustanovne listine ZN-a. "VS pozivamo, naj stori vse, da ustavi agresijo Rusije. Ruske enote so nezakonito stopile na ukrajinsko ozemlje in njihovo število se iz ure v uro povečuje. Vse članice ZN-a pozivamo, da izkažejo solidarnost z Ukrajino za zaščito suverenosti in ozemeljske celovitosti države," je dejal Sergejev.

"Zakaj je bilo tega treba?"
Zahodne države so hotele odprto zasedanje VS-ja, zato da bi Rusija pojasnila, kaj pravzaprav počne v Ukrajini. Čurkin je razlagal, da so nove oblasti v Kijevu začele izvajati korake za destabilizacijo tamkajšnjih oblasti na Krimu, zato se je Rusija odločila zaščititi prebivalstvo. Svoj nastop je porabil za vrsto vprašanj v smislu, "zakaj je bilo tega treba?" in navedel nasilje po legitimni odločitvi Janukovičeve vlade, da zavrne sporazum z EU-jem.

Nato je zunanje ministre EU-ja, ki so pred tednom dni posredovali med Janukovičem in tedanjo opozicijo, obtožil spodbujanja nemirov in kršitve sporazuma 21. februarja, ki je predvideval, da Janukovič ostane na oblasti do predčasnih volitev decembra letos. Francoski veleposlanik Gerard Araud ga je prijazno opomnil, da se sklicuje na sporazum, ki ga Rusija ni hotela podpisati.

Na zasedanju, ki je obudilo spomine na podobna soočenja med sovjetskim veleposlanikom Valerijanom Zorinom in ameriškim kolegom Adlaijem Stevensom v času kubanske raketne krize, je Powerova na Čurkinove besede odgovorila, da so dejanja glasnejša od besed. "Ruska duma je danes zjutraj avtorizirala uporabo vojaške sile v Ukrajini. To je nevarno in destabilizirajoče. Posredovanje nima pravne osnove in krši rusko zavezo za nedotakljivost ozemeljske celovitosti Ukrajine. Čas je, da se rusko posredovanje v Ukrajini konča," je dejala Powerova.

Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je pred sejo Varnostnega sveta izrazil globoko zaskrbljenost nad poslabšanjem položaja in telefoniral ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Njegov tiskovni predstavnik Martin Nesirky je dejal, da je generalni sekretar ZN-a pozval k takojšnji obnovi miru in neposrednega dialoga med vpletenimi za rešitev krize. Prav tako je ponovil poziv k ohranitvi neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.

Ban danes potuje v Ženevo, kjer se bo sešel s svojim posebnim odposlancem Robertom Serryjem, nekdanjim veleposlanikom Nizozemske v Ukrajini. Lokalne proruske oblasti Serryju niso dovolile obiska pokrajine in je zavil proti Ženevi.