"Lavrov mi je povedal, da so bili primorani zaščititi rusko manjšino, saj je ukrajinska vlada suspendirala ruski jezik," je Erjavec povzel srečanje z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom ob robu mednarodne konference o Libiji v Rimu.

"Rusija bo storila vse, da ne pride do asociacijskega sporazuma med Ukrajino in EU," je še dodal Erjavec, ki se zavzema za čimprejšnjo vzpostavitev dialoga med Moskvo in novo ukrajinsko vlado, ki pa je Kremelj ne priznava. "Unija ni predvidela, da bo Rusija tako močno zaščitila svoje interese," je dejal Erjavec in dodal, da je najslabše, ker ni nobenega dialoga.

Mediacija "mogoče nerodna"
Priznal je, da je bila njegova izjava o pobudi za mediacijo »mogoče nerodna«, čeprav je bila mišljena v smislu dobrih uslug, ki jih Slovenija lahko ponudi: "Mediacija je potrebna znotraj EU-ja, ker imajo članice zelo različna stališča do Ukrajine, Slovenija pa lahko odigra pozitivno vlogo, ker je deležna zaupanja ruske strani, ki pa ga nekatere druge države EU-ja nimajo," je pojasnil.

Astonova pozitivna do njegove pobude
"Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton je pozitivno sprejela našo pobudo, s katero smo ponudili svoje dobre usluge," je dejal Erjavec na tiskovni konferenci ob letu dni vlade.

Sankcije spodkopavajo konkurenčnost
EU zelo težko izvaja samostojne dejavnosti v Ukrajini brez dialoga z Rusko federacijo, je ponovil Erjavec in menil, da bi morali ves ta gospodarski prostor odpreti, saj bo le tako konkurenčen drugim delom sveta – Aziji, Južni Ameriki, a očitno razmere za to še niso dozorele. Prepričan je, da si EU z razmišljanjem o sankcijah spodkopava konkurenčnost.

Erjavec ne govori z Vesno Pusić
"V zadnjem času nimam stikov s hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić," je odnose s Hrvaško strnil Karl Erjavec in ponovil, da so mu bila teden pred koncem pogajanj s Hrvaško odvzeta pooblastila. "O 'zastoju' ni bilo govora, dokler sem se jaz pogajal," se je pohvalil zunanji minister in spomnil na besedo, zaradi katere Hrvaška nadaljuje sodne postopke, čeprav bi jih morala - po črki slovenskega razumevanja memoranduma - ustaviti. Meni, da bi bilo do državljanov obeh držav pošteno, da bi bila ustna obravnava predstavitev argumentov hrvaške in slovenske strani pred arbitražnim sodiščem javna. O tem Erjavec še ni govoril s hrvaško kolegico, a pogovori potekajo na delovni ravni.

Dialog v BiH-u kot dialog med Beogradom in Prištino
Erjavec je tudi napovedal, da se bodo zunanji ministri na njegovo pobudo na marčevskem srečanju ukvarjali s socialnimi razmerami v Bosni in Hercegovini, v zvezi s tem je tudi pisal Ashtonovi. Opozoril je, da bi morala biti Unija dejavnejša v BiH-u. Po njegovem mnenju bi bil lahko model pogovora o ustavnih spremembah v BiH-u podoben dialogu med Beogradom in Prištino. "Daytonski sporazum je omogočil ustavitev vojne, ne omogoča pa ustreznega delovanja države. Dokler ne bo ustavnih sprememb, bodo težave, ki se še bodo zaostrovale," je menil zunanji minister.

Slovenska dodana vrednost
"Tudi v EU je prišlo do spoznanja, da je treba BiH podpreti, saj se pripravlja tudi nov model pomoči," je dejal Erjavec in dejal, da Slovenija tudi tukaj lahko prispeva k dodani vednosti.